Vesti iz ZDUS: Kam je poniknil čut za sočloveka?
Te dni mi je bralec Vzajemnosti pisal, naj v časopisu pojasnim, zakaj se ZDUS zavzema za delitev regresa v letu 2015 samo tistim upokojencem, ki imajo manj kot 1000 evrov pokojnine. Človeka vedno znova preseneti, kako zlahka bogata manjšina uveljavlja temeljni princip kapitalizma, da imajo pravico do delitve dobička le tisti, ki to znajo in so dovolj drzni; ni pa pomembno, kako so do tega prišli in bolj ko obirajo večino in stiskajo tiste, ki ne znajo, ne morejo ali nočejo krasti manj spretnim, bolj so občudovani v medijih.
Znan pojav, ko zatirani v svoji stiski pomagajo zatiralcem zatirati bolj revne od sebe, se znova uveljavlja.
Pokojnine so seveda zaslužena pravica, določena z ustavo. Res pa je, da z vplačili s polno delovno dobo posameznik ne pokrije izplačila pokojnine dlje kot za eno desetletje. Zato je v zdajšnjem brutalnem kapitalizmu pokojninski sistem ogrožen, osnovna podmena tistih, ki so se zavedali, da bo naraščanje števila starejših zahtevalo prilagoditve zdajšnjega sistema, pa je bila, da bodo vsi delovno sposobni ljudje tudi zaposleni in da bodo rasli njihovi osebni dohodki. Žal pa smo se vsi dobronamerni ljudje ušteli; leta 2004 so naši kapitalu podložni politiki delodajalcem za polovico znižali prispevek za pokojnine, ti pa so podlegli pohlepu, uničevali podjetja, zniževali delavske plače in odpuščali delavce, na silo upokojevali starejše delavce, z vsem tem pa siromašili pokojninsko blagajno. Pokojninska reforma je prinesla nižje pokojnine na novo upokojenim delavcem, recesija pa je ustavila usklajevanje pokojnin s plačami. Rezultat vsega tega je, da ima polovica upokojencev nižjo pokojnino od 550 evrov, med njimi so tudi delavci s polno delovno dobo. Vsi, ki imajo pokojnino, manjšo od 600 evrov in nimajo drugih dohodkov ter živijo sami, so se znašli na robu revščine. Največje tveganje revščine v Sloveniji pa je značilno za ženske, starejše od 65 let, ki živijo same.
Prav neverjetno je, kako hitro smo sprejeli logiko, ki nam jo vsiljuje prebrisana manjšina novih lastnikov kapitala, da so vsi, ki imajo nizke prejemke ali pa jih sploh nimajo, leni in nesposobni. Tudi med našim članstvom se tako mnenje širi. Mnogi preprosto pozabljajo, da podjetniki načrtno uničujejo podjetja in odpuščajo delavce, da je varstvo pri delu na psu, zato narašča število bolniških dopustov in invalidov, da so bili mnogi delavci predčasno upokojeni proti svoji volji in da mnogim kroničnim bolnikom in invalidom bolezen ne piše na čelu.
Kar srh me spreleti, ko poslušam izjave izobraženih ljudi, ki so bili na vodilnih položajih v socializmu, ko vpijejo, da tisti, ki niso nikoli delali ali so bili predčasno upokojeni, ne bi smeli dobiti regresa. Srce me boli, ko poslušam upokojence s polno pokojnino, ki je manjša od 500 evrov, da njihovi predčasno upokojeni vrstniki ne smejo dobiti polnega regresa. Kam je izginila solidarnost in človečnost teh ljudi? Res je, regres ni socialna dajatev, a v času, ko se je 60 odstotkov upokojencev znašlo na robu revščine, za veliko večino teh ljudi pomeni vsaj delno rešitev njihovih stisk (nakup kurjave, popravilo zob, pomoč brezposelnim otrokom in študentom, nakup hladilnika ...). Upokojencev z višjimi pokojninami od 1000 evrov nas je devet odstotkov. Že zdaj je bila višina regresa različna, nižja za tiste z višjo pokojnino. S povečanjem števila dobitnikov regresa je bilo nujno določiti nove razrede. Upokojenci s pokojnino, višjo od 1000 evrov, bi tako dobili 20 ali 30 evrov regresa.
Pa ali res ne moremo enkrat na leto prostovoljno prepustiti 30 evrov vrstnikom, ki so se znašli v stiski?
Mateja Kožuh Novak
September, mesec osveščanja o demenci
Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen je september razglasilo za mesec osveščanja o demenci. Na svetu je več kot 44 milijonov obolelih za demenco, v Sloveniji pa za posledicami te bolezni trpi več kot 34 tisoč bolnikov, njihovi svojci in življenjski sopotniki. Evidence o številu obolelih za ALZ v Sloveniji, žal, še vedno nimamo.
Na svetu se vsake štiri sekunde pojavi nov bolnik z demenco. To je kronična, napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Dodamo lahko še motnje vida, sluha, motorike, odvisno pač od tega, katere možganske funkcije so ovirane. Stanje posameznika starostnika in njegove trenutne sposobnosti zelo nihajo, sploh v začetku obolenja. Prav zato bolezen napreduje dokaj prikrito.
Pojav demence in Alzheimerjeve bolezni, ki neposredno prizadene možgansko tkivo in povzroči njegovo napredujoče propadanje, je zaradi starajočega se prebivalstva naglo narašča.
Kljub številnim raziskavam zdravila za to bolezen (še) ni, čeprav so ugotovili, da naj bi na njen razvoj pomembno vplival tudi stres. Najnovejša raziskava britanskih strokovnjakov z univerze Cambridge o Alzheimerjevi bolezni kaže, da lahko z zmanjševanjem dejavnikov tveganja preprečimo enega od treh novih primerov. Na bolezen pomembno vpliva življenjski slog, najnevarnejši dejavnik za njen razvoj pa je pomanjkanje fizične aktivnosti. S starostjo organizem oslabi, k pospešenemu odmiranju mišičnega tkiva prav gotovo pripomore telesna neaktivnost. Na slabše delovanje možganov pa deluje miselna neaktivnost.
Pomembno je torej, da čim dlje počnemo vse, kar nas veseli, da smo v kar največji meri tako fizično, kot miselno aktivni. Tudi oboleli za demenco ali ALZ boleznijo naj ne bi opuščali tega, kar še zmorejo, seveda pa pri tem potrebujejo spodbudo in razumevanje okolja.
Ana A. Cajnko
Več pomoči za nastanitev starejših
Pričakovali bi, da bo socialna država v večji meri skrbela za starejše upokojence in za njihov način bivanja ter na ta način za njihovo zdravje. Ne pozabimo - starejši veliko svojega časa prebijejo doma in pomembno je, kako so oskrbljeni. A manj od slovenskega 0,0 odstotka BDP za nastanitev (housing) in druge subvencije za pretežno neprofitna stanovanja namenjajo samo še Litva, Portugalska in Romunija. Največji delež javnih pomoči za nastanitev pa namenijo v Veliki Britaniji, kar 5,8 odstotka, ker so najemna stanovanja za socialno ogrožene njihova tradicija.
Ali je vsaj postopno doseganje evropskega povprečja potrebno, naj dokončno določi novi Nacionalni stanovanjski program, pred tem pa je nujno dodatno urejanje podatkovnih osnov in dialog tudi z nevladnimi organizacijami. Potrebujemo akcijski program, ki bo konkreten in operativen ter možni temelj za pomoč tudi iz evropskih sredstev.
Ob 36,2 milijarde slovenskega BDP v letu 2011 bi bil povprečni evropski 2-odstotni delež za subvencije nastanitev 724 milijonov evrov na leto. Razlika je velika in kaže na našo dosedanjo asimetrično in nepopolno stanovanjsko politiko, saj imamo relativno velik delež stanovanj v lasti gospodinjstev. Kar 90 odstotkov ljudi, veliko je starejših, stanuje pretežno v lastniških stanovanjih, zato jim je potrebno pomagati z delnim subvencioniranim prilagajanjem urejanja njihovih bivalnih razmer ter pri zamenjavi lastniških stanovanj z novimi najemnimi oblikami.
Bolj razvite države namenjajo veliko za zdravstveno preventivo tudi tako, da pomagajo pri preoblikovanju domov starejših za tretje in četrto življenjsko obdobje ter podobne namene socialne politike.
Potrebna je (vsaj) politična zaveza
Slovenski delež BDP za nastavitev je majhen, ocenjujemo ga največ na 0,045 odstotka, kar je, pomnoženo s 36,2 milijona evrov (BDP v letu 2012), kakih 16 milijonov evrov. Naša severna soseda za ta namen na vseh ravneh (država, občina) namenja 4 odstotke svojega BDP, kar je 1,228 milijona evrov.
Srednjeročno ali do leta 2022 naj bi postopoma dosegli vsaj desetino avstrijskega deleža, za Slovenijo torej 0,4 odstotka BDP ali 141 milijonov evrov v letu 2022, od tega po predlogu Iva Lavrača 87 milijonov evrov za splošno stanovanjsko nadomestilo.
Za krepitev in povečanje večjega deleža najemnosti in tudi za selitev v urejene in starosti prijazne enote, kot so namenska, oskrbovana in neprofitna stanovanja ter skupnostne oblike bivanja, bi namenili del sredstev predvsem kot pomoč pri svetovanju in pripravi projektov ter kreditiranju in samo deloma za subvencioniranje.
Poleg politične in volivcem všečne izjave potrebujemo dobre strokovne podlage in tudi poseben akcijski program kot usmerjeno pomoč starejšim gospodinjstvom pri urejanju in prilagajanju njihovih bivalnih enot za starosti prilagojeno varno bivanje.
- Potrebne so podrobne analize in izdelava podpornega okolja, dovolj urejeno statistično in evidenčno gradivo, ki temelji na dokazih in evidencah in je pravočasno na voljo vsem dejavnikom na tem področju.
- Nujna je zveza in zaveza zdajšnjih izvajalcev socialne stanovanjske politike ter organizator ali konzorcij za vso državo, ki bo uresničeval konkretne naloge.
-Nujno je spremeniti zdajšnjo ureditev subvencioniranja najemnih neprofitnih stanovanj. Nekaj strokovnih in temu ustreznih stališč je bilo sprejetih v juniju 2014.
- Spričo zamude pri sprejemanju nacionalnega stanovanjskega programa in drugih strategij je treba že prej pripraviti programe za področje urejanje nastanitve.
Viri financiranja
Nekaj javnih sredstev vseeno namenjamo za subvencioniranje stanarin in za neprofitna stanovanja ali najemnino ter za z bivanjem povezane aktivnosti (ocenjujemo jih na kakih 11 milijonov evrov na leto). Z revizijo zdajšnje ureditve naj bi pomagali samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje. Pomemben del sredstev je mogoče pridobiti s prerazdelitvijo denarja za socialno politiko v proračunih.
Centri za socialno delo, občine in posredno še ministrstva sofinancirajo tudi delovanje javnih zavodov, kot so domovi za starejše in druge prebivalce, potrebne pomoči, povezane s stanovanjem in bivanjem. Ta fiksni kapital (domovi) ni majhen, treba ga je oceniti na novo in ustrezno amortizirati ter modernizirati.
Pomemben del novih ali povečanih proračunskih sredstev za tak namen bi lahko dobili z nepremičninskim davkom, del pa iz sredstev, ki iz naslova zavarovanja pri zavarovalnici Triglav ostajajo nerazporejena ali pa so lastniški delež v ZPIZ.
Prav tako je potrebno pripraviti akcijski program, da bi lahko pridobili namenska evropska kohezijska sredstva za socialne intervencije.
Subvencije in pomoč,vključno z zamenjavami bivalnih enot, bi multiplicirale in pospešile ekonomske aktivnosti od projektiranja, prek gradbeništva do trgovine ter produktivno usmerjale del sredstev, ki so jih prihranila gospodinjstva.
Tako bi uresničili vsaj nesporni del nacionalnega stanovanjskega programa 2014 - 2022 in določila v veljavnem nacionalnem programu socialnega varstva.
Tomaž Banovec
Priznanje prostovoljcem iz Južne Primorske
Tradicionalno srečanje prostovoljcev in koordinatorjev, ki v projektu Starejši za starejše, za boljšo kakovost življenja, delujejo na območju Južne Primorske, je potekalo na turistični kmetiji Hudičevec pri Razdrtem. Za organizacijo je poskrbela pokrajinska koordinatorica Slavica Frelih iz Kopra, srečanje je prostovoljcem v zahvalo za trud in pomoč osamljenim starejšim omogočila ZDUS.
Zbralo si jih je kakih sto. V imenu Zveze društev upokojencev Južne Primorske je zbrane pozdravil predsednik Marjan Pavlič iz Izole, prišli pa so tudi predsednik DU iz Ilirske Bistrice, Postojne in Sv. Antona. Kot vselej doslej so se srečanja udeležili tudi predstavniki združenja ADA iz Trsta, ki na ravni Furlanije – Julijske krajine skrbi za pravice italijanskih upokojencev.
Franci Koncilija
Tehnologija za lažje življenje
Ob zaključku projekta SAAPHO - v Sloveniji je bil njegov največji sponzor ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, iz EU pa program AAL -, so raziskovalni sodelavci predstavili raziskovalne dosežke triletnega razvoja aplikacije, ki pomaga starejšim pri samooskrbi, krepi in ohranja sposobnost, da lahko s pomočjo sodobnih tehnologij samostojno dlje živijo doma.
SAAPHO aplikacija je uspešno združila inteligentne storitve in tehnologije na treh glavnih področjih aktivnega staranja: sodelovanje, varnost in zdravstveno varstvo starejših. Posebnost projekta je, da uporablja tehnologije, ki so enostavne za uporabo in ne potrebujejo veliko predznanja s področja tehnologij, saj vse deluje na dotik. Glede na vrsto senzorja (varnost, zdravje ali socialno omrežje) je uporabniku v nekaj sekundah na voljo najboljša rešitev, ki je unikatna za vsakega posameznega uporabnika.
Za tako natančne rešitve, prilagojene vsakemu posamezniku, je zaslužna vrsta programskih rešitev inteligentnega vmesnika, kjer širok nabor informacij naprava analizira in »prebere« potrebe in navade posameznika ter ga z nasveti skuša usmeriti na njemu ustreznejši in bolj zdrav način preživljanja prostega časa. Z zdravstvenimi napravami, ki so povezane v sistem, je pokrita tudi skrb za samonadzor glede zdravja, telesnih aktivnosti ter načina prehranjevanja. Vse naprave so standardne, ki jih starejši pozna in se je z njimi že srečal pri obisku osebnega zdravnika.
Končno obliko izdelka je v Sloveniji in Španiji testiralo 6 uporabnikov in vsi so bili zadovoljni z njegovo uporabnostjo. Edina ovira pri hitrejšem prodoru v splošno uporabo je cena, saj še ni v množični proizvodnji. V Sloveniji bi si po zdajšnjih cenah tehnoloških naprav, ki so bile vezane na končni model, lahko privoščilo le kakih 10 odstotkov upokojencev. Cene tehnologij postajajo vedno bolj dostopne, zato taki projekti, orjejo ledino tako na področju miselnosti o preventivi (zdrav način življenja, skrb za osebno varnost), kot na področju samopomočnih tehnologij za obstoj dolgožive družbe.
info.zdus
Programi za učenje starejših
Zaključne konference projekta MATURE – Naj bo učenje odraslih koristno, pomembno in mikavno v Hamburgu so se udeležili partnerji projekta iz Avstrije Grčije, Nemčije, Poljske, Portugalske in Velike Britanije, kot predstavnici ZDUS pa vodja projekta Nevenka Dobljekar ter Ljuba Fišer, ki je sodelovala pri testiranju programa usposabljanja MATURE.
Evropski javnosti so predstavili tri končne izdelke projekta: knjižico nasvetov ter programa usposabljanja za skupinsko in za samostojno učenje starejših. Izdelki so na voljo v slovenskem jeziku in so dostopni brezplačno v elektronski različici. Namenjeni so vsem, ki želijo učinkoviteje obravnavati potrebe svojih članov, tistim, ki želijo tudi socialno izključene odrasle spodbuditi k udeležbi, bodisi tako,da se vključijo v izobraževalne aktivnosti, bodisi jih želijo pritegniti k sodelovanju v katerikoli drugi društveni dejavnosti, za katero DU menijo, da lahko pomembno vpliva na splošno dobro počutje starejših ali izboljša njihov vsakdanjik. Gradiva so namenjena članom in nečlanom ter vsem »posrednim« organizacijam, ki se pri delu srečujejo s starejšimi.
