Št. 10, oktober 2014

Prihajajo jesenski dnevi, ki bodo vse krajši in hladnejši. Mnogi se v takih dnevih še težje odpravijo med ljudi, lažje pa je tistim, ki jim družbo delajo hišni ljubljenčki. Živali, še posebej psi, so veliko več kot le prijatelji, so tudi terapevti. Kadar smo potrti, tudi oni čutijo našo bolečino in v takih trenutkih se stisnejo k nam in nas s tem pomirjajo. Od nas zahtevajo gibanje, kar je dobro za naše zdravje, pokonci pa nas drži tudi skrb zanje. Na kaj pa je vendarle treba biti pozoren, preden se odločimo za žival, pišemo v rubriki Hišni ljubljenčki.

Slovenija je tako kot večina razvitih držav starajoča se družba. Število upokojencev presega 600.000, zato narašča tudi število tistih, ki potrebujejo pomoč. Mnogi med njimi so nevidni za različne državne ustanove, jim pa marsikje že leta pomagajo upokojenke prostovoljke. Slovenija se lahko pohvali z edinstvenim projektom Starejši za starejše, ki ga uresničuje več kot 3.600 prostovoljcev (večina je prostovoljk), članov društev upokojencev po vsej Sloveniji. S projektom pomoči starejšim, ko si generacija pomaga med seboj, smo začeli leta 2004, dandanes pa za ta pomoč skrbijo v 297 upokojenskih društvih. Večkrat je dovolj že pogovor, da nekomu pomagajo pregnati osamljenost, odkrijejo pa tudi veliko ljudi v stiskah. Ker pa so iz iste generacije, jim bolj zaupajo in jih laže spustijo v svoj dom. Zato ne preseneča, da so na podeželju, kjer se ljudje bolj poznajo med seboj, uspešnejši kot v mestih. Uspešnejši pa so tudi tam, kjer so skrb za starejše pokazale tudi občine. Ta pomoč je za ljudi neprecenljiva, zato bi morala projekt finančno bolj podpreti tudi država. Samo lani so prostovoljke opravile več kot 800.000 ur in ponosni smo lahko, da jih imamo.

Če je tudi v vaši bližini kdo, ki živi sam, ga le obiščite; morda je osamljen in si želi zgolj pogovora ali pa se pridružite prostovoljkam. Vesele vas bodo. Dajanje je tudi prejemanje – pomoč sočloveku nas tudi napolni in osrečuje.

Želim vam, da bi vam bilo to jesen toplo tudi pri srcu.

Vaša urednica
Jožica Dorniž

Kazalo

Priložnost za vsakogar Za Bredo Kutin lahko rečemo, da je najbolj znana slovenska potrošnica, saj je že vrsto let predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. Zveza deluje že skoraj četrt stoletja, a v zadnjih dveh letih prestaja hudo preizkušnjo, saj je ostala brez finančne pomoči države. Kljub temu si še vedno prizadeva, da bi čim večjemu številu ljudi pomagala do ugodnejših nakupov. V eni od svojih zadnjih akcij poziva k skupinskemu nakupu električne energije, saj so na zvezi prepričani, da je pri računu za elektriko še vedno precej možnosti za prihranek.

Vaš svetovalec Dušan Bavec Bralec namerava delavca zaposliti za polovičen delovni čas. Zanima ga, koliko odmora in malice bi mu šlo in koliko mu mora povrniti za malico ter za prevoz na delo?

Vaš svetovalec Boštjan J. Turk Bralki je junija lani osebni zdravnik izdal napotnico za operacijo kolena. Dobila je termin operacije, in sicer 11. junija 2014, vendar operacija še vedno ni opravljena.

Vaša svetovalka Milena Paulini Hčerka bralke A. L. z Vrhnike piše, da je stara 24 let in kot študentka po očetovi smrti prejema družinsko pokojnino. Zanima jo, ali lahko sklene zakonsko zvezo, ne da bi izgubila družinsko pokojnino, saj bo študij zaradi nosečnosti zaključila kasneje, kot je predvidevala.

Vaš svetovalec mag. Janez Tekavec Bralka in njen mož sta na hčerko prepisala kmetijo. V času prepisa je bila hči še poročena in je imela otroka.

Vesti iz ZDUS: Kam je poniknil čut za sočloveka? Te dni mi je bralec Vzajemnosti pisal, naj v časopisu pojasnim, zakaj se ZDUS zavzema za delitev regresa v letu 2015 samo tistim upokojencem, ki imajo manj kot 1000 evrov pokojnine.

Območna enota ZPIZ: Murska Sobota Murskosoboška območna enota sodi med manjše enote pokojninskega zavoda; v njej je 30 zaposlenih, ki so, kot pravi direktorica Andreja Bukovec, v prvih osmih mesecih letošnjega leta izdali približno 5500 odločb o pravicah iz obveznega zavarovanja, opravili 2900 informativnih izračunov datuma upokojitve ter o predvideni višini starostne pokojnine, v tujino pa so posredovali 1250 zahtevkov za tujo pokojnino in za ugotovitev tuje delovne dobe. Na področju matične evidence zavarovancev pa so opravili 15.000 različnih storitev in opravil, povezanih s pridobivanjem manjkajočih podatkov od zavezancev in urejanjem podatkov zavarovancev.

Kritični do odvzetih sredstev KAD Svet pokojninskega zavoda je obravnaval polletno poročilo o poslovanju zavoda in pri tem ugotovil, da je bilo poslovanje dokaj uspešno, tako da sanacijski načrt ne bo potreben. V tem obdobju je bil namreč dosežen skromen pozitiven rezultat v višini približno 3 milijone evrov.

Kaj sme delati, kdor prejema pokojnino? V zadnjem obdobju se v povezavi z delom ali z opravljanjem dejavnosti uživalcev pokojnin pojavlja veliko vprašanj, zato naj v nadaljevanju opišemo oblike dela, ki jih ob hkratnem prejemanju pokojnine v polnem ali sorazmernem znesku sme opravljati oseba, ki dobiva pokojnino.

Veljavni sistem ne spodbuja dela Upokojeni samostojni podjetniki, ki morajo vrniti izplačane pokojnine in za nazaj poravnati prispevke iz dejavnosti, že nekaj časa bijejo plat zvona. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Slovenije (OZS) na 47. sejmu MOS v Celju so bili razpravljavci enotnega stališča, da je pokojnina pridobljena pravica in ne socialna kategorija ter da veljavna pokojninska zakonodaja ne spodbuja dela.

»Pohodništvo nas povezuje« Upokojena učiteljica biologije Sonja Zalar Bizjak z Vrhnike je že od otroštva velika ljubiteljica narave. Kot biologinja, raziskovalna popotnica, fotografinja in planinska vodnica je v naravi vedno našla sprostitev in nove izzive. Prav zato se je po upokojitvi pridružila vrhniškim pohodnikom, ki jih druži ljubezen do hoje po Sloveniji.

Pričevalka časa Jelica Jugovec Murnik, oseminosemdesetletna gospa srebrnosivih las že peto leto živi v enem od domov starejših občanov v Ljubljani. Obiskovalcem z veseljem razkrije svojo pestro življenjsko zgodbo.

Po sedmih desetletjih spet v Sloveniji Konec avgusta je na brniškem letališču iz Adriinega letala izstopil vitalendevetdesetletnik. Za upokojenega letalskega inženirja Larrya Horna iz Tennesseeja v ZDA je bil to že drugi obisk pri nas. Tudi prvič je prispel z letalom; pred skoraj sedemdesetimi leti je namreč s hudo poškodovanim bombnikom pristal na partizanskem letališču v Beli Krajini.

Primorec s štajerskimi navadami Franc Rado Jelerčič se je v življenju veliko selil, čeprav ne vedno po svoji volji. Trenutno živi v Ljubljani, a se počuti Primorca. »Rojen sem na Krasu, pa Nova Gorica mi je zelo pri srcu, saj sem tam živel 45 let. So mi pa na Primorskem radi rekli, da imam štajerske navade,« pove v smehu; otroštvo in mladost je namreč preživel na Teharjah.

S soncem in z ljubeznijo Vinska hiša Vino Kupljen stoji sredi idilične pokrajine Jeruzalemsko-Svetinjskih goric. Začetki tradicionalnega družinskega vinogradniškega posestva segajo v leto 1836. Jože Kupljen je med prvimi profesionalnimi vinarji pri nas že leta 1976 stekleničil in etiketiral svoja vina v buteljke. Njegova vina so prejela najvišja priznanja na mnogih domačih in tujih ocenjevanjih, predvsem na najprestižnejšem Decanterju v Londonu in največjem AWC na Dunaju.

Pisane kupole na modrini neba Minuli mesec je minilo 63 let od prvega svetovnega padalskega prvenstva. Le malokdo se še spomni, da je bilo prvenstvo pri nas, na športnem letališču v Lescah. Zato bi lahko rekli, da se je tudi zgodovina svetovnega padalskega športa začela pisati na Gorenjskem. V Lescah je bilo potem tudi deseto svetovno padalsko prvenstvo.

Zgovorna maketa Cerkniškega jezera Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski hram ima v Dolenjem jezeru svojstven muzej Cerkniškega jezera. Na maketi je nazorno prikazan vodni sistem nastajanja in presihanja te izjemne slovenske naravne znamenitosti. Prikaz vodnega sistema na maketi pa spremljajo tonski posnetki življenja na jezeru in ob njem.

Dobro ohranjeno staro trško jedro »Mozirje sega od Celin do Soteske na levem in desnem bregu Savinje. Proti jugu poteka meja nekdanje (združene) občine med mozirskimi in braslovškimi Dobrovljami, na zahodu meji Križnik, na severu se dotika vrha Goličke planine (Golte), proti severovzhodu in vzhodu pa ga zamejujejo naselja Florjan, Skorno in Slatina,« je začel pripoved o največjem kraju v Zgornji Savinjski dolini, ležečem ob zahodnem robu Mozirske kotlinice, 93 – letni publicist Aleksander Videčnik, ki se je potem, ko se je leta 1977 kot direktor Celjske mestne hranilnice upokojil, preselil v Mozirje ter se zagnano vključil v kulturno življenje tega kraja in Zgornje Savinjske doline.

Med ukradenimi otroki tudi uporniki Med drugo svetovno vojno naj bi bilo po nepopolnih podatkih staršem odvzetih in izseljenih iz Slovenije kakih 20.000 otrok. Večinoma so bili to otroci staršev, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Sicer pa je bilo v času od oktobra 1941 do julija 1942 samo v Nemčijo izgnanih najmanj 36.000 Slovencev.

Iz mamine kuhinje še diši V Zasipu pri Bledu pravijo moki iz hrušk tepka prga. Uporabljajo jo za slane in sladke jedi. Tepke imajo veliko bora, ki izboljšuje kratkoročni spomin in preprečuje izgubo kalcija v telesu.

Krepke začimbe za krepke jedi Z mrzlimi jesenskimi dnevi se v naše kuhinje vrača fižol, vrnejo se krepke mineštre iz zelja in ohrovta ter mastnejše jedi. Vse te jedi ne morejo brez močnejših začimb, ki pospešujejo prebavo in lajšajo presnovo.

Slive za prebavo, hruške za veselje Jesen je čas sladkih sadežev, kamor sodijo tudi slive, češplje, cimberji, ringloji. Hruške so poleg številnih domačih sort jabolk, kakršne pridno gojijo predvsem na Kozjanskem, pravcato zdravilo za slabo voljo. Za hruške velja rek: kdo se kislo drži, naj brž poje - eno hruško!

Psihološka svetovalnica – oktober 2014 Spremenila te bom!

Recepti – oktober 2014 Ajdovi krapi s skuto in proseno kašo

Kratke zdravstvene novice – oktober 2014 Novice

Pojavi na koži zaradi zdravil Jemanje zdravil ima lahko poleg ugodnih učinkov tudi številne neprijetne in celo škodljive stranske učinke. Tretjina teh se kaže kot izpuščaji na koži. Škodljive stranske učinke pa imajo tudi zdravila v prosti prodaji, prehranski dopolnila in alternativna zdravila. Slednja predstavljajo problem, saj ni ustreznega zakonskega nadzora o njihovi sestavi.

Nordijska hoja za dobro počutje in zdravje Nordijska hoja postaja vse bolj priljubljena po vsem svetu, saj je tehnika preprosta, delovanje na naše telo pa izjemno učinkovito. Hoja s posebnimi palicami spremeni klasično pohodništvo v učinkovit trening za celotno telo in to za vse starostne skupine.

Udobno in učinkovito Da je vadba, tudi tista v domačem okolju, lahko enostavna, udobna in izjemno učinkovita, je iz naših srečanj več kot vidno. Za vse koristne učinke pa je najbolj pomembna odločitev, da nekaj naredite zase. Tokrat predstavljamo enostavne in udobne vaje, ki so še kako učinkovite.

Še lepše z Vzajemnostjo Vrisk zadovoljstva —Kot smo napovedali v prejšnji Vzajemnosti smo eni od bralk omogočili brezplačno friziranje in ličenje. Prva srečna izžrebanka je Gorenjka Cirila Šimon iz Hraš pri Smledniku.

Grofovski sprehod na Kamnik Okolica Tržiča ponuja številne priložnosti za krajši ali daljši pobeg od vsakdanjika. V dolgem grebenu Košute, ki s travnatimi in skalnimi slemeni sega zahodno od Ljubelja do Kort na vzhodu, je vrsta večjih in manjših vrhov, med njimi na južni terasi pod grebenom Košute Kamnik (873 m), kot je poimenovan na zemljevidih ali tudi Kamnek ali Kamnjek, kot mu pravijo stalni obiskovalci in domačini.

Kjer so se naš stari ata s Turki bojevali Vse se je začelo s premetavanjem starih škatel za čevlje, kar pomeni: urejanje hišnega fotografskega arhiva. Na najstarejši sliki je zakonski par v ta zakmašnih gvantih. Na hrbtni strani slike je s svinčnikom napisano: »Ata in mama leta 1895«, torej pradedek Franc in prababica Frančiška.

V iskanju tržne niše – Malta Malta je z obiljem sonca, čistim morjem, privlačno mešanico kultur in pestro zgodovino ena od turistično bolj prepoznavnih držav v Evropi. A kljub temu turistični delavci še zdaleč ne spijo na lovorikah, temveč se morajo hitro prilagajati željam gostov.

Delfin za vse okuse Zagotovo ni veliko upokojencev, ki še niso obiskali »svojega« hotela Delfin v Izoli. V dvaintridesetih letih je iz manjšega počitniškega doma upokojencev, ki so ga zgradili na pobudo ZDUS, prerasel v sodoben hotel s tremi zvezdicami. Urejenost, dobra hrana in prijazno osebje so razlog, da se številni gosti leto za letom vračajo vanj.

Mačehe in marjetice V vinotoku sadimo mačehe in marjetice. Radi jih družimo s pomladnimi čebulnicami in s sajenjem moramo prav tako pohiteti. Te dvoletnice si dajo duška v barvitem razkazovanju prav v času, ko na prostem primanjkuje drugega cvetja, saj cvetijo že ob jesenskem sajenju.

Grob kot cvetlična oaza Grob je poslednji dom naših najdražjih, nekoč pa bo tudi naš, zato nam ne sme biti vseeno, kakšen je. Še ne dolgo tega smo v času tik pred dnevom mrtvih, prvim novembrom sadili na grobove le mačehe in marjetke, saj drugega tudi nismo imeli. Dandanes pa je izbor rastlin zelo velik.

Udobno, predvsem pa varno Čeprav se načrtovalci dobro zavedamo, da različne starostne skupine zahtevajo pri oblikovanju bivalnega okolja različne rešitve, pa se v praksi pogosto zatakne. Namensko grajeni objekti se dobro prilagajajo potrebam starostnikov, težave pa se pojavijo pri prenovi starih stanovanj.

Mi lahko ponudite dom? Iz zavetišča Horjul so nam poslali nekaj fotografij pasjih in mačjih brezdomčkov. Zelo bi bili veseli toplega doma in prijaznega skrbnika.Vse živali so zdrave, cepljene, čipirane sterilizirane oziroma kastrirane. Mačke se oddajajo izključno za notranje bivanje.

Revolucionarni avtomobilski žarometi Kar zadeva luči, nas avtomobilska industrija zadnja leta razvaja s prav nenavadnimi rešitvami. Z lučmi, ki ne bodo več nikogar zaslepile in ki svetijo skoraj kilometer daleč!

Uporaba bančnih storitev od doma Zadnji dan v mesecu je za prejemnike pokojnine poseben dan, saj na ta dan prejmete zaslužene pokojnine. Zato se nekateri množično odpravite v banko, da bi dvignili svoj denar, morda plačali položnice in uredili še kaj. Ves postopek pa spremlja zamudno čakanje v vrsti.

Z enim dostopom do interneta, televizije in telefonije Svet se je v zadnjih 20 letih obrnil na glavo. Pustimo ob strani politična in druga dogajanja, a že telefoniranje in spremljanje medijev je popolnoma drugačno. Pred časom je bila večina družin naročenih na enega od dnevnih časopisov, kje v kotu je bil stacionarni telefon, televizija pa je bila priključena na domačo anteno. Nekateri so si omislili tudi satelitsko anteno in si odprli dostop do oddaj in informacij iz drugih držav.

Žival je prijatelj in terapevt Zadnjič je na našo veterinarsko kliniko poklicala starejša gospa; psičko, s katero sta nas kar pogosto obiskovali, je namreč do smrti povozil avto. Ko si je gospa nekoliko opomogla od šoka, se je obrnila na nas z vprašanjem, ali mislimo, da je prav, da bi si omislila novega psa. Reči moram, da sem bila sprva nekoliko presenečena spričo vprašanja, gospa pa je pojasnila, da ima že blizu 80 let in jo skrbi, ali bo še lahko skrbela za novega kužka.

Ko laž postane resnica Prva žrtev vsake vojne je resnica. Vsi zavojevalci so svoja vojaška osvajanja skušali utemeljiti s prepričevanjem domače in tuje javnosti z visokimi moralnimi načeli, kot so obramba državne suverenosti, nacionalnih interesov, demokracije, varovanje človekovih pravic … V zgodovini so se vojne začenjale tudi zato, da bi širili to ali ono vero in da bi posvetne oblasti podredili volji verskih voditeljev. V tem primeru imajo v Vatikanu obilo izkušenj.

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media