Kritični do odvzetih sredstev KAD
Svet pokojninskega zavoda je obravnaval polletno poročilo o poslovanju zavoda in pri tem ugotovil, da je bilo poslovanje dokaj uspešno, tako da sanacijski načrt ne bo potreben. V tem obdobju je bil namreč dosežen skromen pozitiven rezultat v višini približno 3 milijone evrov.
V prvem polletju letošnjega leta so bili prihodki ZPIZ 2.454.883.380 evrov, kar pomeni 49,2 odstotka načrtovanih, odhodki pa 2.452,077.460 evrov, kar pomeni 49,1 odstotka načrtovanih. Odhodki so bili nižji od načrtovanih, ker je bil letni dodatek približno 90 milijonov evrov izplačan šele v drugem polletju, torej v mesecu juliju.
Spodbudno je, da se je struktura prihodkov izboljšala na rovaš prispevkov za socialno varnost. Seveda je na to vplivala višja rast prispevne osnove, saj so bila makroekonomska izhodišča, ki jih je sprejel UMAR spomladi, drugačna kot tista, na katerih je temeljil spremenjeni finančni načrt za leto 2014. Tudi za drugo polletje pokojninski zavod načrtuje pozitivna gibanja tega vira. So pa so člani sveta opozorili, da je optimizem sicer upravičen, vendar pa moramo biti realni, saj tokovi, ki določajo razmerja med številom zavarovancev in upokojencev, niso v tolikšni meri pozitivni, kot bi si želeli.
Člani so bili kritični, ker ne bo načrtovanega priliva sredstev iz KAD, kot je bilo to določeno s spremenjenim finančnim načrtom, ki ga je svet pokojninskega zavoda sprejel januarja letos, z njim pa je februarja soglašala tudi vlada. Res je sicer, da mora v skladu z veljavno zakonodajo (ZPIZ-2) državni proračun kriti vso razliko med prihodki in odhodki, vendar se je treba zavedati, da ima državni proračun tudi veliko drugih obveznosti. Zato so bili člani sveta še posebej kritično do KAD, ker ne bo SPIZ zagotovil niti 50 milijonov evrov z utemeljitvijo, češ da letos ni predvideno usklajevanje pokojnin. Člani sveta so zato zahtevali, da na ta problem pokojninski zavod opozori novo vlado, hkrati pa zagotovi, da bo sam strokovno sodeloval pri ustanovitvi demografskega rezervnega sklada.
Člani sveta so tudi menili, da je treba na ekonomsko- socialnem svetu čim prej obravnavati problematiko pobiranja prispevkov za socialno varnost, saj se še vedno dogaja, da posamezni delodajalci ne izpolnjujejo svojih zakonskih obveznosti.
Iz polletnega poročila sledi, da bo pokojninski zavod poslovno leto 2014 sklenil z izravnanimi prihodki in odhodki v znesku 4.988.617.174 evrov. Približno 86 odstotkov vseh odhodkov predstavljajo izdatki za pokojnine. Skupna rast uživalcev pokojnin pa je enaka, kot je bila načrtovana v spremenjenem finančnem načrtu- in sicer 1,1- odstotna.
Na seji so razdelili tudi sredstva za rekreativno, športno in kulturno dejavnost, za katera je v finančnem načrtu predvidenih 193 milijonov evrov, od tega največ za dejavnost upokojencev – blizu 164 milijonov evrov, za delovne invalide pa 29 milijonov evrov. Društva že težko čakajo na denar, saj so dejavnosti v glavnem že izvedli.
O upokojenih samostojnih podjetnikih
Svet je namenil posebno pozornost tudi problematiki uživalcev pokojnin, ki opravljajo samostojno dejavnost, o čemer so mediji zadnje čase na veliko poročali. Žal je bil ZPIZ prikazan v negativni luči, kar pa no upravičeno, saj mora pokojninski zavod pri svojem delu spoštovati veljavne zakone. So pa člani sveta opozorili, da določbe zakonodaje (ZPIZ-1), ki so določale izvzetje iz zavarovanja uživalcev pokojnin, a niso bile pri tem dovolj jasne in natančne, poleg tega pa so jih različni organi različno razlagali, tako da odgovornosti za nastale razmere ni mogoče prevaliti le na tiste, ki niso pravočasno prijavili vnovičnega vstopa v zavarovanje. Opozorili so še, da materialni položaj večine upokojencev ni tak, da bi lahko vrnili izplačano pokojnino za obdobje treh let in povrhu še plačali prispevek na temelju zavarovanja za obdobje petih let. Čeprav je število oseb, ki bi to morale storiti, majhno, pa so člani sveta menili, da je treba ta problem obravnavati in rešiti s stališča pravičnosti. Zato so predlagali, da pristojni državni organi čim prej sprejmejo potrebne ukrepe, pri tem pa mora aktivno sodelovati tudi pokojninski zavod, ki je izvajalec zakonodaje in ki tudi najbolj pozna konkretne probleme v dosedanje zakonodaje.
Nova namestnika generalnega direktorja
S 1. avgustom letos se je upokojil Jože Kuhelj, dosedanji namestnik generalnega direktorja zavoda in redni sodelavec naše revije. To pa ne pomeni, da naših bralcev ne bo tudi v prihodnje seznanjal z zakonodajnimi rešitvami in perečimi temami pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Izjemnemu strokovnjaku, ki je hkrati izjemen sodelavec in človek v pravem pomenu besede, se je za odlično delo zahvalil generalni direktor zavoda Marijan Papež, pridružil pa se mu je tudi svet zavoda.
Svet je dal soglasje k imenovanju dveh novih namestnikov generalnega direktorja, in sicer za mag. Edmonda Pajka, direktorja sektorja informacijskih tehnologij, in mag. Davida Klariča, direktorja sektorja za finance in računovodstvo.
