Kaj sme delati, kdor prejema pokojnino?
V zadnjem obdobju se v povezavi z delom ali z opravljanjem dejavnosti uživalcev pokojnin pojavlja veliko vprašanj, zato naj v nadaljevanju opišemo oblike dela, ki jih ob hkratnem prejemanju pokojnine v polnem ali sorazmernem znesku sme opravljati oseba, ki dobiva pokojnino.
Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko izpolni pogoje za pridobitev pravic. Poleg izpolnjevanja pogojev dopolnjene pokojninske dobe in določene starosti je eden od pogojev za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja. V sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je torej vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tista dela, ki jih zakon izrecno dovoljuje. Kljub temu pa zdaj veljavni zakon tudi upokojencem zagotavlja različne možnosti dela ali opravljanja dejavnosti.
Zakon tako pozna institut pravice do delne pokojnine, institut vnovičnega vstopa v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine, institut izplačevanja 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine in delo upokojenca v drugem pravnem razmerju. Delno pokojnino tako lahko uveljavi zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega ali zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure na dan ali 20 ur na teden. Delno pokojnino pokojninski zavod odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, in to v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, in je do dopolnitve starosti 65 let povečana za 5 odstotkov. Tudi tisti, ki so določen čas že uživali starostno ali predčasno pokojnino, lahko vnovič vstopijo v zavarovanje, se pravi, da vnovič začnejo delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega ali zavarovalnega časa, vendar najmanj štiri ure na dan ali 20 ur na teden, lahko tudi za najmanj polovico polnega zavarovalnega časa. Tem zavarovancem se izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini:
50%, ko zavarovanec dela 4 ure na dan ali je zavarovalni čas od 20 do 24 ur na teden;
37,5%, ko zavarovanec dela 5 ur na dan ali je zavarovalni čas od 25 do 29 ur na teden;
25%, ko zavarovanec dela 6 ur na dan ali je zavarovalni čas od 30 do 34 na teden,
12,5%, ko zavarovanec dela 7 ur na dan ali je zavarovalni čas od 35 do 39 ur na teden.
Novosti v novi zakonodaji
Pomembna novost v primerjavi s prej veljavno zakonodajo je, da je tudi samozaposlenim, družbenikom in kmetom omogočena uveljavitev delne pokojnine ali vnovičen vstop v zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela pokojnine. Prej veljavni zakon je to omogočal le zavarovancem v delovnih razmerjih.
Drugače pa je z zavarovanci, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine. Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije vnovič delati ali opravljati dejavnost, izgubi pravico do pokojnine z dnevom nastanka obveznosti zavarovanja.
Pomembno spodbudo za podaljševanje obdobja, ko je posameznik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavlja tudi možnost, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravic do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri pokojninskem zavodu in ostane v nespremenjenem obsegu v zavarovanju, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20% predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve.
Kdor prejema pokojnino, lahko, ne da bi to vplivalo na njegovo pravico do pokojnine ali njene višine, opravlja dela po drugem pravnem razmerju. Kot delo v drugem pravnem razmerju se šteje zlasti delo po podjemni, avtorski ali drugi pogodbi civilnega prava; delo prokurista ali poslovodne osebe po predpisih o gospodarskih družbah; delo na podlagi imenovanja v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavoda, zadruge, zbornice, lokalne skupnosti ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava; delo na podlagi imenovanja za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja ali upravitelja prisilne poravnave; delo na podlagi vpisa v register sodnih izvedencev ali sodnih cenilcev.
Znotraj druge področne zakonodaje je urejeno še začasno in občasno delo upokojencev (zakon o urejanju trga dela), osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo (zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno) ter opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (zakon o kmetijstvu). Pri vseh navedenih oblikah dela za uživalce pokojnin ni obvezen vstop v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Opozoriti pa je treba, da v primeru, ko uživalec pokojnine izpolnjuje pogoje za vstop v obvezno zavarovanje (sklenitev delovnega razmerja, vpis v poslovni register Republike Slovenije kot samostojni podjetnik ali družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba, ipd.) ima pokojninski zavod pravico, da upokojenca na podlagi odločbe o statusu zavarovanca vključi v obvezno zavarovanje, ustavi izplačevanje pokojnine in zahteva vračilo neupravičeno izplačane pokojnine.
Pomembna uskladitev statusa
V prehodnem obdobju, to je do 31. 12. 2014, lahko opravljajo samostojno dejavnost tisti uživalci pokojnin, ki so se upokojili v skladu z določbami zakona, veljavnega pred 1. 1. 2013, in so uveljavili izvzetje iz zavarovanja, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih pred uveljavitvijo pravice ni dosegal minimalne plače ali pa se je da se je ob dopolnitvi določene starosti štelo, da dejavnosti ne opravljajo z osebnim delom, ker so imeli za opravljanje te dejavnosti zaposlenega vsaj enega delavca, ali pa so do uveljavitve pravice do pokojnine isto dejavnost opravljali v enakem obsegu, vendar so bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja. Ti uživalci pokojnine morajo do 31. 12. 2014 vložiti prijavo v zavarovanje za polni ali krajši zavarovalni čas in se jim bo pokojnina prenehala izplačevati ali pa se jim bo izplačevala v sorazmernem delu, seveda pa lahko tudi prenehajo z dejavnostjo. Če uživalci pokojnin v navedenem roku ne bodo uskladili svojega statusa, bo pokojninski zavod po uradni dolžnosti ugotovil status zavarovanca od 01. 01. 2014 dalje, seveda če v vmesnem času ne bo prišlo do podaljšanja roka ali sprememb v zakonodaji.
