Slive za prebavo, hruške za veselje
Jesen je čas sladkih sadežev, kamor sodijo tudi slive, češplje, cimberji, ringloji. Hruške so poleg številnih domačih sort jabolk, kakršne pridno gojijo predvsem na Kozjanskem, pravcato zdravilo za slabo voljo. Za hruške velja rek: kdo se kislo drži, naj brž poje - eno hruško!
Ste vedeli, da je sliv kakih dva tisoč vrst; med seboj se nekoliko razlikujejo po barvi, velikosti in sladkosti v polni dozorelosti, medtem ko so češplje samo ene – domače češplje. Zgodovinski pogled razkrije, da so bile slive (latinsko: Prunus domestica) kot divji plodovi sprva doma v Perziji, Armeniji in na Kavkazu. Prvi so jih začeli načrtno gojiti Sirci, za njimi pa tudi Rimljani. Križarji so potem sladke sadeže prinesli v Evropo.
Po vsebini hranilnih snovi ni bistvenih razlik med slivami, češpljami, cimberji in ringloji ali rinklodami. Uživamo jih, ko so sadeži popolnoma zreli, sicer so trdi, grenki in vse prej kot okusni. Pomembno znamenje dozorelosti sliv je bel oprh. Kupljene slive so pogosto brez njega, ker so bile obrane, še preden so povsem dozorele.
Dozorele slive imajo v povprečju 13 odstotkov sladkorja, ki ga možgani ob naporu zelo potrebujejo. V njih so skoraj vsi vitamini skupine B, razen vitamina B12 in biotina, zato slive delujejo skoraj kot zdravilo. Med minerali imajo dobro kombinacijo bakra in cinka. Slive so staro ljudsko zdravilo za prebavo in odpravo hemoroidov. Zaradi vsebnosti pektina, ki v črevesju nabrekne, je blato bolj mehko in voluminozno, kar je koristna pomoč pri zdravljenju hemoroidov in črevesnih obolenj. Vendar pazimo: ni dobro uživati preveč surovih sliv, ker to povzroči obilico plinov v črevesju, krče in lahko tudi drisko. Ker imajo slive benzojsko kislino in če slive uživamo v večjih količinah, to povzroča vrenje in draženje ledvic. To pa se ne bo primerilo, če bomo uživali kompot iz posušenih sliv. Zanje velja, da so ohranile prav vse lastnosti svežih, a je v njih vsebnost vseh snovi količinsko podvojena, saj je delež vode precej manjši. Le vitamina C ostane skoraj povsem enako, kar je razumljivo, saj je topen v vodi in se pri sušenju izluži.
Zaradi visoke vsebnosti kalija slive delujejo diuretično in pospešujejo izločanje seča. Zato jih uporabljajo v različnih dietah za odpravljanje težav z ledvicami in jetri, pa tudi putike, revmatizma in ateroskleroze. Nekateri prisegajo na njihovo sposobnost povečevanja spolne sle.
Slive imajo veliko sladkorja, vendar so dobra pomoč pri hujšanju, saj v črevesju vežejo čezmerno maščobo, pospešujejo presnovo ogljikovih hidratov in hkrati ustavijo presnovo ogljikovih hidratov v maščobo. Redno uživanje sliv in češpelj pomaga odpravljati živčni nemir in depresije.
Poleg sušenja slive najpogosteje ohranimo tako, da jih skuhamo v marmelado. Ker so zelo sladke, lahko iz njih pripravimo marmelado brez sladkorja ali z želirnim sladkorjem, da skrajšamo proces priprave.
Hruška za dobro voljo
Ali veste, da je razsvetljena cesarica Marija Terezija v 18. stoletju ukazala pred vsako hišo ob poti zasaditi hruško, da bi se popotniki z njimi nasitili, posladkali in odžejali - sicer je bil gospodar tepen. Od tod so drobne hruške tudi dobile ime – tepke.
Pa je bil cesaričin ukaz upravičen, kajti hruške imajo veliko sladkorja in odlično razmerje med minerali (kalcij-fosfor, natrij-kalij in baker-cink), to pa pospeši presnovne procese in takoj zagotovi novo energijo. Seveda pa to hkrati pospeši izločanje odpadnih snovi. Hruške vežejo tudi težke kovine, svinec, kadmij ... in konzervanse iz hrane ter so idealne za odpravljanje celulita!
Za vse pa velja, da vračajo dobro voljo in navdušenje. Imajo namreč zelo veliko folne kisline ali vitamin B9, ki spodbuja nastanek hormonov sreče. Če je le mogoče, stopite pod hruško in si – utrgajte njen sadež. To pa zato, ker hruške hitro izgubljajo folno kislino, če dolgo stojijo v košari ali na stojnici. Tam izbiramo samo take brez rjavih peg, ker te pomenijo, da hruške niso več sveže in so se maščobne kisline oksidirale. Za nosečnice in tiste z obolelim želodcem pa velja, da naj se izogibajo svežim hruškam in si raje iz njih skuhajo kompot.
Jesen bo tudi še prihodnji mesec in mesec za njim. In narava bo poskrbela, da bo tudi tedaj dala nekaj dobrot, ki jih potrebujemo.
NASVET MESECA: Prehrana bolnika z izpeljanim črevesom.
Ločimo bolnike z ileostomo, ki je kirurško narejena izpeljava končnega dela tankega črevesa - ileuma, na mestu, kjer se to vliva v debelo črevo, in sicer skozi odprtino v trebušni steni. Pri bolniku z cekostomo ali kolostomo pa je izpeljava v poteku debelega črevesa in leži v spodnjem delu trebuha na desni strani, na mestu, kjer je v notranjosti slepič. Problem pri takih bolnikih je, da prek izvodila prehajajo ven tudi ostanki slabo prebavljene hrane. Zaradi agresivnih snovi v izločkih se na mesto izvodila rada vnema koža.
Kaj priporočamo s stališča prehrane?
Najprej je dobro vse jedi preizkusiti v manjši količini in počakati na posledice; videti, kako telo prenaša hrano. Če ima bolnik težave, drisko in podobno, naj opusti tako hrano. Pri driskah je dobro uživati aktivno oglje in druge lekarniške preparate. Najboljši pa so zagotovo ruski čaj ter čaji iz suhih sliv in borovnic, fermentirana sirotka, kisava, kefir in jogurti.
Pri stabilni prebavi je na podlagi izkušenj takega bolnika, ki ima izvodilo že 16 let, mogoče predlagati, naj čim bolj poskrbi za uravnoteženo in raznovrstno prehrano in opusti le tisto, kar mu lahko škodi. Nekaj individualnih odstopanj zagotovo je; denimo: nekdo ne prenaša fižola, drugi ga povsem normalno.
Izkušnja našega znanca Mirka je lahko dragocena za marsikaterega bolnika z izvodilom: gospod uživa vse vrste mesa v različnih oblikah, kuhano v juhi ali v golažu skupaj s čebulo. Od rib mu najbolj prija losos. Izogiba se le ocvrtem mesu in vsem oblikam prekajenega mesa. Izogiba se tudi mleku, pogosto pa uživa maslo (skupaj z marmelado in medom), sir in skuto kot prilogo in v namazih. Pri zelenjavi je nekoliko večji problem: pri sveži mu bolj prija glavnata solata kot pa zelje in vinsko rdeča solata. Težave pa povzročajo mlade solate - od motovilca, do berivke in radiča, ki ga režemo. Od kuhane zelenjave dobro prenaša vse - od špinače, blitve do stročjega fižola in zrnatega fižola, pri čemer je treba vsaj dvakrat odliti vodo, prvič po namakanju in drugič, ko prvič zavre, nato pa je treba v tretji vodi fižol skuhati do konca. Od enolončnic dobro prenaša skoraj vse - primorsko joto, različne mineštre in zelenjavne enolončnice. Krompir je primeren kuhan, zabeljen z ocvirki ali maslom, pražen in pečen, le ocvrt naj ne bo. Presenetljivo dobro prenaša hren z jabolki. Začimbe uporablja zelo zmerno, razen kumine, ki jo žena dodaja v marsikatero jed, da prepreči napenjanje in vetrove; korenček, drobnjak, peteršilj in druge pa lahko nareže med skuto. Od sadja naš bolnik z veseljem uživa jabolka, grozdje, banane in kivi, izogiba pa se svežim slivam, ker imajo predebel olupek, ter svežim hruškam, ker so slabo prebavljive. Drugače pa je s hruškami in slivami v kompotu. Žena pripravlja hrano z oljčnim oljem, z bučnim pa zabeli solate. Kis uporablja zelo zmerno. Sama peče kruh iz polnovredne moke in doda semena.
Gospod Mirko zmerno pije vodo, zeleni čaj z limono in domači čaj, pa tudi vino, izogiba pa se vsem žganim pijačam in likerjem. Zoper občasno zaprtje mu pomaga pogreto kislo mleko ali prevretek lanenega semena, ki ga spije kot čaj.
