Kratke zdravstvene novice – oktober 2014

Dobro počutje | okt. '14

Medexovih 60 let

Medexovi izdelki že 60 let navdušujejo generacije uporabnikov doma in po svetu. Njihova zgodba se je začela leta 1954, ko je Zadružna zveza Slovenije ustanovila Trgovsko podjetje Medex Export-Import. Prvih pet let je podjetje vodil Miran Goslar, takrat je bilo v njem zaposlenih 30 ljudi, danes pa jih je kakih 100. Med so zbirali po vsej Jugoslaviji in v sedemdesetih letih so postali največji prodajalec medu in drugih čebeljih izdelkov. Leta 1961 je vodenje Medexa prevzel Aleš Mižigoj, ki je dejavnost v podjetju razširil, ustanovil je čebelarski učni center, kasneje pa še apicenter – prvi laboratorij za razvoj izdelkov na osnovi čebeljih pridelkov v Evropi. Leta 1972 so odprli sodobni proizvodni objekt na Linhartovi cesti v Ljubljani, kjer delajo še danes. V tem času so začeli sodelovati z znamenitim ilustratorjem Mikijem Mustrom, ki je narisal njihov zaščitni znak – čebelico. Z razpadom Jugoslavije so bili čez noč ob večino trgov. Da bi ublažili izpad, so začeli peči piškote in napolitanke. Leta 2001 je vodenje podjetja prevzela Mižigojeva hčerka Aleša Kandus, ki ga še vedno uspešno vodi. Razširili so paleto čebeljih izdelkov na izdelke z drugimi naravnimi rastlinskimi izvlečki, lani pa so začeli še s proizvodnjo funkcionalnih živil. Medex je ob svojem jubileju doniral 5.000 evrov Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in 1.000 evrov Osnovni šoli Rogatec. Še posebej pa se želijo zahvaliti svojim zvestim kupcem, zato jim podarjajo za 60 odstotkov več vsebine v izbranih tradicionalnih izdelkih.


Zdravljenje multiple skleroze
Multipla skleroza je kronična bolezen centralnega živčevja, ki prizadene normalno delovanje možganov, vidnega živca in hrbtenjače. Z razvojem bolezni prihaja do napredujočega poslabšanja tako telesnih (npr. težave pri hoji), kot tudi kognitivnih sposobnosti (npr. težave pri umski dejavnosti in pešanje spomina). Bolezen se začne v zgodnji odrasli dobi, najpogosteje med 20. in 40. letom starosti.
V Sloveniji je takih bolnikov približno 2.500 in že dobri dve leti jim je na voljo tudi zdravilo fingolimod, tableta, ki jo bolnik vzame vsak dan. Z njo zdravijo bolnike, ki imajo aktiven potek bolezni, in zdravljenje z zdravili prvega reda (interferoni beta ali glatiramer acetatom) ni dovolj učinkovito. Ta terapija je edina učinkovita po vseh štirih najpomembnejših merilih aktivnosti multiple skleroze; to pa so zmanjševanje pogostosti zagonov, števila novih lezij, vidnih na MR posnetku možganov, krčenja možganov in napredovanja invalidnosti.
V centru za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani se je s  fingolimodom zdravilo 68 bolnikov, od tega jih je 12 zdravljenje prekinilo. Po njihovih izkušnjah velika večina bolnikov zdravljenje zelo dobro ali vsaj dobro prenaša, število zagonov bolezni se je zmanjšalo, in kar pri 43 bolnikih zagona bolezni ni bilo. Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja so glavobol, povečano tveganje za okužbe zgornjih dihal, laboratorijske spremembe krvi, včasih tudi zvišanje krvnega tlaka.

Za večjo dostopnost bioloških zdravil
Drugo regijsko srečanje bolnikov s kroničnimi vnetnimi revmatičnimi boleznimi, ki ga je pripravilo Društvo revmatikov Slovenije, je bilo namenjeno osveščanju o bioloških zdravilih. Ker so visoko učinkovita, stroškovno upravičena in zelo dobro sprejeta med bolniki, si strokovnjaki želijo, da bi jih lahko uporabljalo čim več ljudi.
V Sloveniji se z biološkimi zdravili zdravi približno 1.600 bolnikov z revmatično boleznijo. Zdravljenje je sicer dražje za zdravstveno zavarovalnico, vendar pa na dolgi rok pomeni manj bolniške odsotnosti in predčasnih upokojitev ter bistveno manj napotitev na zdraviliško zdravljenje.
Na Hrvaškem in v Srbiji pa je dostop do zdravil v primerjavi z nami veliko slabši. Na Hrvaškem lahko zdravilo predpiše le subspecialist revmatolog, ki pa jih zelo primanjkuje. Le kakih tisoč bolnikov, ki imajo revmatoidni artritis, zdravijo z biološkimi zdravili, čeprav bi tako zdravljenje potrebovalo približno 10 odstotkov bolnikov. V Srbiji pa imajo omejena finančna sredstva, zato biološka zdravila prejemata le dva odstotka bolnikov.
Zdravniki so opozorili tudi na težave pri zamenjevanju zdravil. Medtem ko je je generično zdravilo povsem enako svojemu referenčnemu zdravilu, pri bioloških zdravilih lahko govorimo le o biološko podobnih, primerljivih, zdravilih. Zaradi kompleksne sestave in načina proizvodnje namreč skoraj ni mogoče izdelati biološke učinkovine s povsem enako zgradbo. Številne države, denimo Španija, Velika Britanija, Nizozemska in Nemčija, so s predpisi prepovedale avtomatsko nadomeščanje bioloških zdravil. To bi bilo smiselno storiti tudi v Sloveniji, so poudarjali revmatologi, predvsem pa bi mora imeti tako bolnik, kot zdravnik možnost izbire glede na specifične terapevtske potrebe bolnika.

Tudi družba je kriva za bolezni
Srčno-žilne bolezni na leto v Sloveniji povzročijo smrt kar sedem tisoč bolnikov, v 15 letih pa naj bi ta številka narasla že na devet tisoč. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob svetovnem dnevu srca, 29. septembru, opozorilo, da bi lahko preprečili veliko teh smrti.
Za svoje zdravje je v prvi vrsti odgovoren vsak sam in ljudje se resnično več gibljejo, opuščajo škodljive razvade in se bolj zdravo prehranjujejo. Na zdravje prebivalstva pa imajo velik vpliv in s tem prevzemajo tudi velik del odgovornosti tako delodajalci, kot tudi država in njene inštitucije, opozarjajo v društvu. Nič ne pomaga osveščenost ljudi, če pa živijo v nečistem okolju in če delajo na delovnih mestih, kjer delodajalci na spoštujejo možnosti varovanja zdravja zaposlenih.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media