Pojavi na koži zaradi zdravil
Jemanje zdravil ima lahko poleg ugodnih učinkov tudi številne neprijetne in celo škodljive stranske učinke. Tretjina teh se kaže kot izpuščaji na koži. Škodljive stranske učinke pa imajo tudi zdravila v prosti prodaji, prehranski dopolnila in alternativna zdravila. Slednja predstavljajo problem, saj ni ustreznega zakonskega nadzora o njihovi sestavi.
Približno pet odstotkov bolnikov, ki poiščejo pomoč v dermatološki ambulanti, ima težave zaradi uživanja zdravil. Na pojav izpuščaja, povzročenega z zdravili, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejše dejavnike sodijo hkratne okužbe z virusi. Na nastanek vplivajo tudi sočasne avtoimune bolezni. Izpuščaji se pogosteje pojavljajo pri starejših, saj mnogi ned njimi uživajo več zdravil hkrati in tako pogosto prihaja do medsebojnih interakcij zdravil. Dokazano je, da četrtina ljudi, starejših od 75 let, hkrati uživa šest ali več zdravil, tri četrtine pa redno vsaj eno zdravilo.
Oteklina lahko povzroči zadušitev
Najpogosteje se kažejo stranski učinki zdravil na koži v obliki t.i. medikamentoznega izpuščaja (30 - 90 odstotkov), ki se kaže kot simetrično razporejene rožnato-rdeče ali rjavo- rdeče lise po telesu in okončinah, ki se lahko zlivajo v zaplate. Izpuščaj srbi in peče. Če zdravilo uživamo prvič, se izpuščaj po navadi pojavi 10 do 14 dnevih po začetku jemanja, izjemoma po 3 do 4 dnevih; če pa smo zdravilo že jemali, pa se pojavi najpogosteje že po 1 do 3 dnevih po vnovičnem jemanju, izjemoma že po nekaj urah. V hujših oblikah se poleg izpuščaja nastopi tudi povišana telesna temperatura, pojavijo se povečane bezgavke in bolečine v sklepih in mišicah. Redkeje se razvijejo hude oblike izpuščaja z obširnimi mehurji in odstopanjem povrhnjice, kar zahteva oskrbo v enoti intenzivne nege v bolnišnici.
Ko bolnik preneha jemati zdravilo, ki je povzročilo nastanek izpuščaja, izpuščaj po navadi izzveni v dveh do treh tednih. Najpogostejši povzročitelji medikamentoznega izpuščaja so antibiotiki, zdravila za zdravljenje putike, antiepileptiki in nesteroidna protivnetna sredstva (npr. ibuprofen, aspirin) med katerimi so nekatera v prosti prodaji brez recepta in jih ljudje pogosto uporabljajo za zdravljenje povišane telesne temperature, glavobolov, bolečin v hrbtu ipd.
Zdravila lahko povzročijo tudi koprivnico in otekanje ustnic in grla ( t.i. angioedem). Koprivnica se po zaužitju zdravila pojavi že v nekaj minutah ali urah. Prizadeta oseba po navadi začuti zbadanje v dlaneh in podplatih, odrevenelost ustnic ali težko diha. Oteklina se največkrat razvije v nekaj urah in lahko pride do resnih komplikacij, kot je zadušitev, zato je je ob prvih znakih potreben takojšen pregled pri zdravniku. Nevarno je, če se razvije anafilaktični šok, na kar opozarja padec krvnega tlaka in pospešeno bitje srca.
Zdravila, ki pogosteje povzročajo koprivnico, so penicilini, aspirin in druga nesteroidna protivnetna sredstva, nekatera zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, protibolečinska zdravila iz skupine opiatov in rentgenska kontrastna sredstva. Nekatera zdravila, predvsem pa analgetiki in pomirjevala lahko povzročijo nastanek trdovratne rjave ali vijolične lise na obrazu, na ustnicah, dlaneh in podplatih, ki zmerno srbi, sicer pa ni nevarna, je le estetsko moteča in zato povzroča zaskrbljenost pri prizadetemu. Rjavo-vijolični madeži zbledijo ali izginejo v nekaj mesecih po prenehanju uživanja zdravila, vendar se ob vnovičnem zaužitju istega zdravila spet pojavijo na istem mestu.
Med zeliščnimi pripravki pogosteje povzroča reakcije šentjanževka, ki je v različnih pripravkih za izboljšanje razpoloženja. Pogosto povzroča povečano občutljivost na UV žarke, zato se je treba izogibati sončnim žarkom ali prekiniti njeno uživanje v poletnih mesecih.
Domača zdravila lahko dražijo kožo
Ob nastanku izpuščaja, povzročenega z zdravili, je treba takoj prenehati z jemanjem in ga zamenjati z drugim, sorodnim zdravilom, razen če to zdravilo ni nujno potrebno za bolnikovo zdravje. Na srečo večina izpuščajev, nastalih zaradi zdravil, ni nevarnih in motečih. Izpuščaj lahko mažemo s hladilnim mazilom, s sredstvi proti srbenju (npr. z mentolom) ali s kortikostreoidnimi kremami.
Če se pojavi koprivnica, otekanje in dušenje, je treba takoj prenehati z jemanjem zdravila. Prizadeta oseba mora obiskati osebnega zdravnika ali enoto nujne medicinske pomoči, kjer bo intramuskularno ali intravensko prejela antihistaminik in kortikosteroid. Prav tako prenehamo z jemanjem zdravila, če se pojavijo povišana telesna temperatura, povečane bezgavke in mehurji ter razjede na sluznicah ust in vek. Če z jemanjem zdravila ni mogoče prekiniti, se odločimo za bolnišnično zdravljenje in za sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi. Vedno moramo skrbno razmisliti, kaj je za bolnika bolj nevarno, ali reakcija na zdravilo ali opustitev zdravila ob težji kronični bolezni. V prvih šestih mesecih po izginotju izpuščaja lahko opravimo alergološko testiranje in ekspozicijsko testiranje, kar pomeni, da v bolnišnici pod skrbnim nadzorom bolnika postopoma izpostavljamo majhnim količinam zdravila in tako potrdimo ali ovržemo preobčutljivost na določeno zdravilo. Bolniku je treba natančno razložiti, katera zdravila bi lahko delovala navzkrižno in bi lahko povzročila reakcijo. Preobčutljivost na določeno zdravilo je treba vpisati v medicinsko dokumentacijo.
Tudi domači zdravilni pripravki v kremah, raztopinah, gelih in mazilih lahko pri občutljivejših osebah povzročajo reakcije, ki se kažejo večinoma kot srbeč ekcem na mestu mazanja. Preobčutljivostne reakcije lahko povzročijo antibiotiki v kremah in mazilih (npr. neomicin) in celo antihistaminiki v gelih, ki jih nanašamo na kožo ob srbenju (npr. po pikih insektov). Pogosto pride do razvoja srbečega izpuščaja po koži tudi zaradi mazanja z domačimi zdravilnimi pripravki, kot sta ognjič in arnika. Namesto izboljšanja se lahko zaradi draženja po mazanju prvotna težava na koži še poslabša. V takem primeru moramo prenehati z uporabo teh pripravkov. Vnetje lahko nekoliko umirimo z obkladki, zdravnik pa bo za krajši čas do popolne umiritve vnetja predpisal kortikosteroidne kreme.
