»Pohodništvo nas povezuje«
Upokojena učiteljica biologije Sonja Zalar Bizjak z Vrhnike je že od otroštva velika ljubiteljica narave. Kot biologinja, raziskovalna popotnica, fotografinja in planinska vodnica je v naravi vedno našla sprostitev in nove izzive. Prav zato se je po upokojitvi pridružila vrhniškim pohodnikom, ki jih druži ljubezen do hoje po Sloveniji.
»Za pohodništvo je bilo v našem društvu vedno veliko zanimanja, zato smo leta 2008 ustanovili novo pohodniško skupino. Vodenje te skupine sem prevzela z velikim zadovoljstvom, hkrati pa sem bila vesela, da lahko svoje znanje biologije, geografije in etnografije posredujem pohodnikom. Zdelo se mi je, kot da bi spet imela svoj razred, kajti v srcu sem še vedno pedagoginja,« pravi.
»Najprej sem morala opraviti obsežen, kar trinajstdnevni tečaj za planinskega vodnika. S pomočjo mentorice Elice Brelih se je začelo novo delo. Kmalu se nam je pridružila še nova planinska vodnica Sonja Repnik.« Skupaj so razmišljali, kakšno ime in znak dati novoustanovljeni skupini. »Odločili smo se za ime Sončki, ker sva obe vodnici Sonji.« Ko se je razvedelo, da je ustanovljena nova planinska skupina, so se takoj včlanili novi upokojenci, željni pohodništva, tako je zdaj v njej že 43 članic in članov. »Kdaj pa kdaj vodim še tri druge skupine, pridružila sem se tudi muzejskim vodnikom Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, tako da so moji upokojenski dnevi kar dejavni,« se nasmeji ob naštevanju vseh nalog, ki jih ima.
Po razmisleku pa poudari, da je varnost vseh pohodnikov v skupini vedno na prvem mestu.
Vedno pripravljena na pohod
Ne glede na to, katera od vodnic vodi skupino, se vedno obe temeljito pripravita na pohod. Iz različnih virov in svojih poklicnih znanj izbrskata zanimivosti kraja, ki ga skupina namerava obiskati, in to od zgodovinskih dogodkov do značilnih rastlin tistega območja, od geografskih posebnosti do naravnih znamenitosti. Njihov seznam osvojenih vrhov je dolg. »Med drugim smo skupaj osvojili Peco, Veliki vrh, Vogel, Kanin, Kobiljo glavo, Viševnik, Struško itd. Med seboj so planinsko solidarni, pomagajo si, če kdo zaostaja ali obupuje. Kot skupina so enotni in vedno veseli, ko je pohod za njimi.
»V vseh letih vodenja sem prišla do spoznanja, da ni pomembno zgolj doseči cilj, ampak je še pomembnejše zadovoljstvo v skupini. To se lepo pokaže ob koncu pohoda, ko so vsi udeleženci kljub utrujenosti žarečih obrazov, ponosni nase in prešerno razpoloženi.«
Leta 1967 je Sonja Zalar Bizjak na Kriški gori spoznala študenta biologije, Vojka. Imela sta veliko skupnih interesov: študij biologije, strast do gora in fotografiranje. Poročila sta se ter dobila Katjo in Luka. »Tudi skupaj smo obiskovali gore po Sloveniji in Jugoslaviji.« Zdaj pa se oba z možem udeležujeta strokovnih ekskurzij s področja biologije in geografije. V zadnjih letih sta med drugim spoznala Kanarske otoke, Peru, Skandinavijo, Islandijo, jugozahod ZDA ter Havaje, Tanzanijo, Albanijo, Sibirijo in Mongolijo. Po vsakem od teh potovanj Sonja pripravi potopisno predavanje, ki ga popestri s fotografijami s poti, predstavi pa tudi geografske značilnosti in zgodovino obiskanega področja.
Njene fotografije so res kakovostne, saj si je prve izkušnje pridobivala kot članica fotokluba Planinske zveze Slovenije pod vodstvom odličnega pedagoga Vlastje Simončiča. Kot edina študentka je postala članica znane študentske fotografske skupine ŠOLT in pridobila je naziv Kandidat mojster fotografije. Ustvarjala je v družbi znanih fotografskih imen, kot so Milan Pajk, Joco Žnidaršič, Tihomir Pintar, Oskar Dolenc, Janez Pukšič, Janez Korošin in drugi. Njene avtorske fotografije so bile objavljene v Sobotni prilogi Dela, v revijah Ribič, Vrtnar, Rože in vrt, pa v Planinskemu vestniku in drugod. Je tudi avtorica več strokovnih člankov, objavljenih v teh revijah.
»Imam še veliko energije, uživam v številnih aktivnostih. Vztrajala bom tako dolgo, dokler me ne bodo obremenjevale,« je sklenila pogovor simpatična Vrhničanka.
