Nega kože v zimskem času
Pozimi je treba še posebej skrbno negovati in zavarovati naš največji organ - kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh in ljudje se več zadržujejo v zaprtih prostorih. Tudi hladen zrak in veter izsušujeta kožo. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.
Za primerno vlažnost in odpornost kože je pomembna nepoškodovana dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici. Če je koža oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja z agresivnimi mili, postane občutljivejša na zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože ali dermatitisi.
Suha koža lahko precej srbi in se včasih drobno lušči. Če kože ne navlažimo z negovalnimi mazili, se pridruži vnetje in lahko nastane tako imenovani zimski dermatitis ali kožno vnetje. Kaže se s predeli pordele kože, ki se lušči, in to predvsem po izteznih delih rok in nog, redkeje po trupu. Spremembe so po navadi bolj izražene pri starejših ljudeh, saj je pri njih koža tanka in je že fiziološko zmanjšana sinteza kožnih maščob. Koža lahko v hujših primerih spominja na star, razpokan porcelan. Koža le blago srbi, bolj peče. Stanje še poslabša pogosta uporaba tekočih mil ter ostanki pralnih praškov in mehčalcev na perilu.
Za varovanje in nego kože v zimskem času priporočamo mastne kreme in mazila, ki obnovijo dvoslojno maščobno zaščitno plast v povrhnjici in s tem preprečijo prekomerno izhlapevanje vode iz nje. Kremam so lahko dodane različne vlažilne snovi, ki vežejo vodo iz okolja, denimo urea ali hialuronska kislina. V lekarnah je na voljo velika izbira omenjenih negovalnih in zaščitnih krem in mazil. Svetujemo tudi deset- do dvajsetminutne kopeli, da se povrhnjica navlaži, nato pa se je treba v 5 do10 minutah namazati z negovalnim mazilom, da se voda obdrži v povrhnjici in se obnovijo kožne maščobe. Občasno svetujemo oljne kopeli, vendar ne tedaj, ko je koža vneta. V lekarnah so voljo pripravljene oljne kopeli, lahko pa vodi dodamo nekaj žličk oljčnega ali mandljevega olja. Odsvetujemo pa uporabo tekočih mil, ker se težko sperejo v celoti.
Uživati je treba dovolj tekočine. Priporočljiva je tudi hrana, ki vsebuje nenasičene maščobne kisline (oljčno olje) ter vitamine A (korenje, buče), C (citrusi, kivi) in E (orehi), ki ugodno vplivajo na obnovo kože. Poskrbeti je treba tudi za ustnice, da se ne izsušijo in ne razpokajo ter vnamejo. Za zaščito in nego ustnic zadošča vazelin. Pred aktivnostmi na prostem nanesemo negovalno kremo ali mazilo na odkrite predele kože, predvsem obraz in roke.
Pozimi se pogosto poslabšajo nekatere kronične kožne bolezni, kot je atopični dermatitis in luskavica. Atopični dermatitis je kronična, ponavljajoča se kožna vnetna bolezen, ki jo spremlja hudo srbenje in se ne prenaša z direktnim dotikom z osebe na osebo. Večina prizadetih ljudi ima vse življenje suho, občutljivo, srbečo in drobno luščečo se kožo vsega telesa. Pri 90 odstotkih bolnikov z atopičnim dermatitisom potrdimo alergije na različne snovi v okolju, predvsem na pršico v hišnem prahu, pelode trav in dreves, mačjo in pasjo dlako, pšenico in citruse.
Nega ozeble kože
V vlažnem, vetrovnem in hladnem vremenu se pogosto pojavijo ozebline in omrzline, in to predvsem na štrlečih delih telesa, kot so nos, uhlji, lica in brada ter prsti rok in nog. Koža je v predelih omrzlin lahko bleda in neobčutljiva ali rdeče modrikasta in boleča. V napredovalih primerih se pojavijo mehurji in odmrtje tkiva. Možnost nastanka ozeblin povečajo tesna oblačila, tesne nogavice in tesna obutev.
Če pride do ozeblin, odsvetujemo drgnjenje s snegom in pitje alkoholnih pijač, saj širijo žile v koži in s tem povečajo oddajanje telesne toplote. Odsvetujemo tudi naglo segrevanje. Svetujemo postopno ogrevanje, denimo tople kopeli z vodo med 35 in 40 stopinjami ter tople napitke (npr. čaji) in suha oblačila.
Tudi pozimi se je treba zavarovati pred prekomernim izpostavljanjem UV žarkov, kadar se dalj časa zadržujemo v visokogorju, denimo med smučanjem ali planinarjenjem. Izpostavljanje sončnim žarkom je sicer blagodejno in koristno, saj spodbujajo sintezo vitamina D v koži, ki sodeluje pri številnih presnovnih procesih in izboljšujejo razpoloženje, vendar je dovolj že 15 minut izpostavljanja sončnim žarkom na dan. Svetujemo bolj mastne zaščitne kreme ter uporabo ustreznih zaščitnih očal.
