V iskanju tržne niše – Malta

Prosti čas | okt. '14

Malta je z obiljem sonca, čistim morjem, privlačno mešanico kultur in pestro zgodovino ena od turistično bolj prepoznavnih držav v Evropi. A kljub temu turistični delavci še zdaleč ne spijo na lovorikah, temveč se morajo hitro prilagajati željam gostov. 

Razmeroma mlada država se je izpod nadvlade Britancev osamosvojila leta 1964. Tujci so bili že od vsega začetka pomemben vir zaslužkov. Sprva so bili gostje predvsem vojaki in delavci iz vojaških oporišč ter njihovi sorodniki. Pred tremi desetletji pa so začeli Britanci množičneje odhajati v druge sredozemske države, domačini pa so začeli vabiti goste iz drugih delov Evrope, predvsem iz Nemčije. Na prelomu tisočletja so začeli razvijati več vrst nišnega turizma: verskega, zaradi obilja pomembnih sakralnih objektov; izobraževalnega, saj je angleščina eden izmed uradnih jezikov, malteščina pa je sorodna arabščini; zdravstvenega, saj so storitve veliko cenejše kot v Italiji in v drugih zahodnoevropskih državah, stare in mlade pa prepričajo tudi številne tradicionalne prireditve, različni festivali in kulturni dogodki ter koncerti in živahno nočno življenje.
Najpomembnejša aduta sta tradicija in narava
Malta obsega dva naseljena otoka: Malto in manjši ter manj znani, dobre pol ure vožnje s trajektom oddaljeni Gozo. Slednji je turistično še razmeroma nerazvit in prav zato vedno bolj privlačen predvsem za ljubitelje miru in neokrnjene narave. Apetiti gradbenih lobijev pa so, žal, tudi tu vedno večji. Že dolgo skušajo (k sreči za zdaj neuspešno) v zazidalne načrte vključiti edino peščeno obalo na otoku Ramla Bay. Ob njej je trenutno le manjša restavracija.
»K sreči se otočani vedno bolj zavedamo, da je lahko boleč vsak poseg v naravo. Še posebno na tako majhnem otoku, ki je v notranjosti že precej pozidan. Nove gradnje so popolnoma nepotrebne!« je prepričan Victor Galea, eden aktivnejših članov stranke zelenih Alternattiva Demokratica.
»Namesto novih hotelov naj investitorji raje obnavljajo stare hiše ter začnejo oddajati prazna stanovanja, kakršnih je na otoku skoraj dobra polovica! Nekaj zanimanja za nakup sicer kažejo tujci. Toda nepremičnine na Malti so drage in kljub gospodarski krizi lastniki ne spustijo cen. Posebna težava so tudi premožni upokojenci, ki so si izbrali otok za stalno prebivališče na stara leta. Na voljo bi radi imeli vse udobje, vključno z igriščem za golf, marino, letališčem in še čim ... A k sreči domačini tem načrtom niso naklonjeni, kar so že dokazali tudi z javnimi protesti.«
Victorjeva hiša je tako kot večina otoških hiš zgrajena iz velikih apnenčastih blokov, ki so nekdaj predstavljali gradbeni material tudi za mogočne cerkve, utrdbe in palače. Velika dnevna soba se postavlja z več metrov visokim obokanim stropom in se postavlja z razkošnim pogledom na neposeljeni del otoka.
Victor se že vrsto let zavzema za trajnostni razvoj, ki bo domačinom dolgoročno prinesel največ koristi in obenem ohranil občutljivo okolje.
Leta 2005 je ustanovil fundacijo Ager (www.agerfoundation.com), s katero je želel gostom približati preteklost ter jih seznaniti z tradicionalnim življenjem domačinov. Že prvo leto je njegova agencija poskrbela za blizu štiristo gostov – a je vedno teže našel domačine, ki so bi bili pripravljeni delati s turisti.
»Mnogi med tradicionalnimi kmeti, obrtniki in ribiči ne zaupajo novosti, drugi preprosto ne znajo delati z ljudmi. Težko jih je prepričati, da so turisti pripravljeni plačati za to, da lahko obiščejo kmetijo in morda celo pomagajo pri delu!« V času mojega obiska je skušal prepričati vnetega lovca, da bi lahko več zaslužil z živimi živalmi kot z uplenjenimi. Na Malti je namreč že dolgo priljubljen lov na ptice. Sicer je zakonsko omejen, toda kljub mednarodnim protestom se nadaljuje krivolov. Vedno več gostov pa se zanima za opazovanje ptic in so pripravljeni dobro plačati usposobljenega vodnika. Malteški otoki so namreč pomembna lokacija za ptice selivke.
Na otoku Gozo sta zaenkrat le dve manjši turistični središči z dolgočasnimi kockastimi hoteli izpred nekaj desetletij. Gostje pa bi radi kaj novega, svežega. Mnogi otočani še kmetujejo in živijo kot nekoč. Še vedno izdelujejo več vrst slikovitih lesenih ribiških čolnov. Večinoma so odeti v modre, rumene in rdeče barve, vse pa pred različnimi nevarnostmi varujejo prodorne Ozirisove oči na kljunu. Najbolj pogosto na obalah naletite na ribiške čolne kajjik. Nekoliko večji in z dvema kljunoma se imenujejo luzzu. Podobni, a precej manjši pa so čolni dghajsa, ki na prvi pogled spominjajo na beneške gondole, namenjeni pa so predvsem plovbi po mirnejših zalivskih vodah, najpogosteje pa kot nekakšni taksiji povezujejo najbližje obale. Nekoč so čolne poganjali le z vesli, zdaj pa jih seveda ženejo motorji, razen na tradicionalnih prireditvah, kjer se veslači pomerijo med seboj na star način.
Gastronomske skušnjave in šport
Otoška pokrajina je prepredena z majhnimi ograjenimi polji na terasah. Gozdov sicer ni, toda na kamnitem ozemlju dobro uspeva sredozemsko grmičevje, ki nudi zavetje presenetljivo velikemu številu živali.
Otočani se radi oklepajo tradicionalnih stvari. Tako običajev, kot tudi jedi. Slednje pretežno vsebujejo ribe, divjačino (zajci), ovčetino, zelenjavo in v majhne hlebčke oblikovane sire, ki jih hranijo v slanici. Ponosni so tudi na naravne izdelke, kot so oljčno olje, vino, zeliščni likerji in marmelade. Ena izmed prvih, ki je na Gozu ponudila tradicionalno hrano, je turistična kmetija Ta'Mena (www.tamena-gozo.com). Na kmetiji podobno kot v fundaciji Ager pripravljajo tudi različne tečaje - od kuharskih do tečajev spoznavanja tradicionalnih obrti in kmečkih opravil. Organizirajo tudi pohodniške izlete v naravo ali do manjših krajev, ki se po pravilu postavljajo s kako privlačno cerkvijo. Pohodništvo je v razcvetu predvsem pozimi, ko so temperature znosnejše. Za otok se zanimajo tudi številni športniki, ki iščejo primeren kraj za kondicijske priprave. Zadnja leta prihaja čedalje več maratonskih plavalcev, še zlasti tistih, ki se pripravljajo za plavanje prek Rokavskega preliva. Malteška zima je menda idealen čas za tovrsten trening. Vse večje je tudi zanimanje za kolesarjenje, prosto plezanje in potapljanje. Slednje je med poznavalci že dolgo priljubljeno. Še posebno v zalivu Dwejra. Njegova najbolj opazna posebnost je velik naravni kamniti most, imenovan Azurno okno. Narava pa skriva presenečenje tudi pod morsko gladino: tik ob Azurnem oknu je v apnenčastem dnu nastala skoraj okrogla in dobrih 25 metrov globoka luknja. Vanjo se radi spuščajo potapljači. Ti se lahko navdušujejo še nad nekaj slikovitimi deli obale v bližini, denimo v okolici nenavadno oblikovanega otočka, imenovanega Gobja skala. Na njem so malteški vitezi nabirali gobi podobno zdravilno rastlino. V njihovem času je bila zelo dragocena, zato so v bližini zgradili obrambni stolp, ki nad dragocenim otočkom bedi še dandanes.
V bližini se skriva še ena naravna posebnost - jezerce, ki je v resnici morje, saj se voda skozi luknjo v visoki steni prebija v majhen peščeni zaliv. Zaliv je ostanek nekdanje velike podzemne votline, katere strop se je udrl. Skozi luknjo je mogoče pluti z majšimi čolni. Nekoč so varen pristan izkoriščali ribiči, dandanes pa iz njega plujejo predvsem turisti.
Po nekdanjih kolonizatorjih se je kot drugi uradni jezik ohranila angleščina, domačini vozijo po levi, v marsikaterem kraju, še posebno na Gozu, pa še vedno stojijo značilna rdeča telefonska govorilnica, poštni nabiralnik v enaki barvi in modra, lanterni podobna luč nad lokalno policijsko postajo...
V mnogih družinah so se ohranile stare obrti. Tako izdelujejo čipke, pletenine, zanimive glinene, steklene in usnjene izdelke, marsikje ustvarjajo umetniško navdahnjeni kovači in še kdo. Veliko izdelkov je mogoče občudovati v trgovinicah glavnega mesta. Še bolj zanimivo pa se je odpraviti v bližnjo rokodelsko vas Ta' Dbiegi, kjer domačini ustvarjajo in prodajajo unikatne izdelke.

Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media