Grob kot cvetlična oaza
Grob je poslednji dom naših najdražjih, nekoč pa bo tudi naš, zato nam ne sme biti vseeno, kakšen je. Še ne dolgo tega smo v času tik pred dnevom mrtvih, prvim novembrom sadili na grobove le mačehe in marjetke, saj drugega tudi nismo imeli. Dandanes pa je izbor rastlin zelo velik.
Grob bo najlepše urejen, če ga zasadimo tako, da je vsa površina prekrita z rastlinami. Ko se namreč različne plazeče trajnice ali grmovnice razrastejo, pokrijejo tla, tako da nimamo več težav s plevelom. Paziti pa moramo na to, da pustimo manjšo površino, kamor zasajamo sezonske rastline, ki bodo bogato cvetele. V jeseni posadimo mačehe, marjetke, v toplejših krajih tudi krizanteme in celo ciklame. Če želimo imeti spomladi cvetoče čebulnice, jih je prav tako treba posaditi že sedaj. To so lahko tulipani, narcise, hijacinte. Spomladi pa namesto teh rastlin zasadimo enoletnice, ki nam bodo bogato cvetele vse do jeseni.
Če se odločimo, da bi na grobu imeli vrtnico, jo prav tako posadimo že zdaj, da se do pomladi dobro vraste, zato je manj občutljiva na pomladansko sušo. Vedeti pa moramo, da je vrtnica občutljiva na številne bolezni in škodljivce in da jo bomo morali čez leto nekajkrat poškropiti, saj bo bogato cvetela samo, če bo zdrava.
Vse rastline na grobu bodo dobro uspevale, če bodo imele za to zagotovljene osnovne pogoje - potrebne hranilne snovi in vodo. Zato je bistvenega pomena, da že pri sajenju poskrbimo za izboljšanje zemlje, saj so naši predniki namenili za pokopališča mesta, kjer je bila večinoma zelo slaba zemlja. Zato moramo zemljo pognojiti in v sušnem obdobju poskrbeti za zalivanje. Zimzelene rastline je treba zaliti tudi pozimi, če je zima brez padavin in brez snega.
Večina ljudi je prepričana, da je zemlja za grobove, ki jo prodajajo v trgovinah, namenjena temu, da bi rastline bolje uspevale. Na žalost pa je ta zemlja namenjena le za okras, saj je nekoliko temnejše barve in naj bi poskrbela za kontrast med rastlinami. Če jo želimo uporabiti za izboljšanje dosedanje, je ne smemo zgolj potrositi po površini, temveč jo moramo, preden se lotimo sajenja, pomešati s preostalo zemljo.
Nekoč smo za prvi november grob okrasili z velikim številom krizantem. Nekateri so jih v ta namen vzgajali doma, drugi so jih kupovali pri vrtnarjih in v cvetličarnah. Njihova življenjska doba pa je bila zelo kratka, saj so krizanteme, odvisno pač od vremena, ovenele že po dnevu ali dveh. Danes jih nadomeščajo krizanteme, posajene v lončke in sklede. Taka rastlina lahko dolgo časa ostane lepa, če le skrbimo zanjo. Če jo redno zalivamo, nam bo cvetela vse do zmrzali.
Slovenci smo menda celo v evropskih razsežnostih med največjimi potrošniki sveč. Mnoge med njimi služijo svojemu namenu le nekaj ur, nato pa ležijo na grobu kot opomin, češ, pospravite nas vendar! Zgledujmo se po razvitem svetu, kjer je vsak grob prava cvetlična oaza, ki je lepa vse leto. Marsikje je celo tako, da najbližje vrtnarstvo proti plačilu oskrbuje grobove, da so urejeni vse leto, svojci pa občasno prinašajo šopke in prižgejo svečko.
Urejanju grobov posvečajo veliko pozornosti na velikih cvetličnih razstavah po Evropi. Nekaj predlogov si lahko ogledate tudi na naših fotografijah.
