Okrasne grmovnice

Prosti čas | nov. '14

Za rastline se končuje rastno obdobje in odpadajoče listje nas opominja, da se začenja čas sajenja in presajanja lesnatih rastlin. Jesensko sajenje ima znatne prednosti pred pomladnim, zato si prikličimo v spomin lepoto in uporabnost nekaterih izbrancev med cvetnim grmičevjem.

Nikakor pa ne smemo prezreti nekaterih opravil, ki sodijo v ta letni čas. Mislim na presajanje, nabiranje semen, skorajšnje možnosti rezanja lesnatih potaknjencev in morda tudi na nekaj obrezovanja. Najpomembnejša spodbuda za jesenske saditve drevnine je dejstvo, da se čez zimo prst okoli korenin zanesljivo sesede in se tako ustvari kapilarni stik s koreninami. Tako ni nobene ovire, da rastline ne bi začele s svojimi aktivnostmi, brž ko napoči njihov čas. Zato je bolje kot pomladi saditi celo takrat, ko je površina zemlje celo za kak centimeter že pomrznila. V začetku novembra so poganjki listavcev praviloma že goli, sicer pa ob presajanjih v domačem vrtu vejice razlistamo, kar rastlinam prav nič ne škoduje. Zlasti tiste grmovnice, ki cvetijo zgodaj pomladi, je koristno saditi že jeseni. Mednje ne sodijo le forzicije in medvejke, temveč tudi okrasne češnje in jablane ter seveda zelo priljubljene magnolije v mnogih sortah.
Za dolgotrajno cvetenje
Dejstvo je, da velika večina cvetne drevnine pa krajšem času kaže samo še zelenje, saj se cvetje kmalu osuje. Izjema so seveda mnoge sorte vrtnic in petoprstniki.
V vrtnih centrih in drevesnicah nam ponujajo petoprstnike kot v posodah vzgojene sadike. Najzanesljivejši je tisti nakup, ko prepoznamo sorto, barvo in velikost cvetja v naravi, sicer pa se moramo opreti na pojasnila z etikete in morebiten nasvet prodajalcev. Prav vsi petoprstniki so doma na severni polobli in med grmastimi ima večina sort svoje poreklo v vrsti Potentilla fruticosa s svojimi naravnimi rastišči od Baltika do Japonske in od Aljaske do začetka Kalifornije. Enojno cvetje je lahko glede na sorto v beli, rumeni, rožnati ali oranžno rdečkasti barvi. Novejše sorte imajo predvsem pri rumenih nekaj večje liste kot tiste iz standardnega sortimenta. Zelo znane rumenocvetne sorte so: 'Tangerine', 'Klondike' in 'Arbuscula'. Njihovo cvetje se odpira kar od junija do novembra. Zelo privlačne so rumene sorte, čeprav se še niso končali žlahtniteljski poskusi z vzgojo resnično uporabnih rožnatih in oranžnih sort. Vrtnarji sorte razmnožujejo s potaknjenci. V domačem vrtu je jeseni priporočljivo veje nekoliko prikrajšati, spomladi pa rez dokončamo z odstranjevanjem najstarejših poganjkov.
Kutine za cvet in sad
Rad se posladkam s kutinovim želejem ali kutinovim sirom iz plodov sadne kutine (Cydonia oblonga), ki ima pomladi tudi velike in vpadljive cvetove. Še lepše pa cvetijo japonske kutine (Chaenomeles japonica), saj je njihovo cvetje glede na sorto belo, rožnato, oranžno ali rdeče. Obe vrsti si sicer nista v bližnjem sorodstvu, a tudi japonske kutine obrodijo dišeče in užitne plodove, čeprav so sadeži za uživanje v presnem stanju preveč trpki in polni krepkih kislin. Posebno velike plodove ima bujno rastoča vrsta Chaenomeles cathayensis, ki ni doma na Japonskem, temveč izvira iz Kitajske. Japonske kutine cvetijo na starejšem lesu in zato ne smemo biti preveč vneti obrezovalci. Jesenska setev pečk lahko da kar uporabne potomce, le nekaj potrpljenja je potrebno, da dočakamo prvo cvetenje. Sorte seveda množimo izključno vegetativno.
Pozno cvetoče grmovnice
Velika večina lesnatih rastlin, ki jih gojimo zaradi cvetja, doživlja svoj lepotni vrhunec v pomladnih mesecih. Zato so posebno dragoceni tisti rastlinski rodovi, ki zacvetijo šele proti koncu poletja in jeseni. Mednje gotovo sodi bradatec s številnimi kobuli drobnih cvetov v nekaj modrih odtenkih. Rastlinski rod sodi v družino ustnatic, svoje domovanje pa ima na Kitajskem. Pri nas so bradatci dragoceni zaradi podarjene poznopoletne modrine v nasadu, kjer so s svojo skromno višino do enega metra vedno in skoraj povsod zelo obvladljivi. Bolj kot čista botanična vrsta Caryopteris incana je cenjen vrtni križanec Caryopteris x clandonensis in predvsem sorta 'Haevenly Blue'.
Med pozno cvetoče grmovnice sodi tudi sirski oslez (Hibiscus syriaca), ki pa ni iz Sirije, temveč raste samoniklo od Indije do Kitajske in Japonske. V nasprotju s sorodno grmičasto sobnico (kitajskim oslezom, Hibiscus rosa-sinensis) pri nas zanesljivo preživi zime na prostem in je znan v več sortah z enojnim ali polnjenim cvetjem. Večina sort ima cvetove s temnejšim grlom, prevladujoče barve pa so sicer bela, rožnata in nekaj, kar je približno modro. Vse nastavijo cvetje v listnih pazduhah enoletnih pokončnih poganjkov, zato temeljito pomladno krajšanje ne prizadene cvetenja. Enojnocvetni oslezi bogato obrodijo in seme lahko posejemo, če nam je to ljubše kot puljenje samosevcev. Odbrane sorte cepimo ter vzgajamo kot grme ali tudi kot steblaste rastline s krošnjo.
Še nekaj predlogov
Lepoplodka (Callicarpa bodinierii) ni ravno pogost grm v vrtovih, a pozornost vzbujajo kobuli bleščeče vijoličnih drobnih jagod med listjem, ko že dobiva bronast odtenek jesenske obarvanosti. Blagoduh (Calycanthus floridus) nima pretirano živobarvnega cvetja, zato pa se postavlja s prijetnim vonjem. Lipovke ali španskega bezga (Syringa) ni treba posebej predstavljati in tudi vse magnolije so dobro sprejete med ljubitelji. Svojevrstne pozornosti je deležna sorta mešičkarja z rdeče rjavimi listi in belimi cvetnimi kobuli. Celotno ime tega do dva metra visokega grma je Physocarpus opulifolius 'Diabolo'. Seveda s peklenščkom nima nobene povezave, zato pa se v vrtu vražje dobro obrestuje jesensko sajenje grmovnic!

Izidor Golob


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media