Studeno je zraslo ob studencih

Prosti čas | dec. '14

Po Sloveniji je precej krajev z nenavadnimi imeni. Prav zanimivo je izvedeti, zakaj in od kdaj se tako imenujejo. Tako se, denimo, Studeno pojavlja na več koncih Slovenije. Enega sem našel v Selški dolini tik pred Železniki.

Studeno

»Ime Studeno gotovo izvira iz besede studenec,« je povedal štiriinosemdesetletni Andrej Demšar. »V tem delu doline je še več studencev. Enega imamo prav pri hiši,« je nadaljeval in mi pokazal vodo, ki po lesenem žlebu teče izpod hriba. »Izvir le redko presahne, v okolici pa jih je še več. V tem delu je bila nekoč dolina precej zamočvirjena. Travnik pod cesto je ob večjih padavinah še vedno poplavljen. V bližini pa stojijo hiše, kjer je bilo nekoč več mlak. Zato je hišno ime enega od sosedov Pri Mlakarju.«

Andrej ve o vasi, ki jo med obiskom mnogo bolj znanih Železnikov zlahka spregledate, povedati marsikaj zanimivega. Cerkve sicer ne premorejo, zato pa sredi vasi stoji nad cesto lepo obnovljena kapelica. »Ker je postavljena prav nasproti nenaseljene in z gozdom obdane Studenske grape, je imela med drugo svetovno vojno pomembno vlogo. Kadar je bila v njej gorela sveča, je pomenilo, da je pot varna, kadar pa je bilo v kapelici temno, je bil to znak, da so v vasi nemški vojaki. Za tovrstno obveščanje so skrbeli pri bližnji hiši,« se Andrej spominja pripovedovanj sovaščanov. Pozna pa še številne druge bolj ali manj resnične zgodbe o okoliških krajih. Najbolj zanimive so tiste o različnih prikaznih. Najpogosteje je bil to sam hudič, ki je koga ogovoril na samotnih poteh po dolini in okoliških hribih. »Le zakaj nihče nobenega ne vidi več,« me je zanimalo. Andrej pa ima tudi na to vprašanje pripravljen odgovor: »Če bi hudobe kartale na cesti sredi Studena, jih ne bi nihče opazil, ko vsi tako drvijo mimo! Vasih pa so ljudje hodili peš in so marsikaj videli in tudi čas so imeli, da so si ob zimskih večerih pripovedovali tovrstne zgodbe!«

Andreja je od nekdaj zanimala preteklost, stari običaji in obrti so stalnica v njegovem življenju. Tako je napisal kar nekaj zgodb in pesmi, naredil veliko pletenih košev in košar, strojil kože, izdeloval usnjene torbe, po okoliških gozdovih kuhal oglje ... Vedno ima čas za obisk ali za pomoč. Še posebno, če se dogaja kaj zanimivega. Tako med drugim sodeluje pri snemanju amaterskih filmov o stari obrti, v zadnjih letih pa je po starih načrtih izdelal več pletenih čebeljih panjev. Z oslom Miškom pa je že dvakrat nastopil v znamenitem Škofjeloškem pasijonu.

V vasi je 51 hiš in ima 181 prebivalcev. Andrej je eden najstarejših. »Kakih šest pa je vendarle starejših od mene,« pove, »a med njimi ni nobenega stoletnika.« Tudi mlajša generacija se zanima za preteklost. In ponosni so, da so s Studena. Tako pravi najmlajši sin Marko. Pa tudi njegov sovrstnik Tone se strinja: »V času šolanja je bila za nas žalitev, če je kdo rekel, da smo iz Železnikov!« Nekoč smo morali pri slovenščini pisati o domačem kraju in ko sem napisal, da sem doma na Studenem, se je učiteljica začudila: »A nisi ti iz Železnikov?!«

Tudi o tablah s krajevnim napisom krožijo različne zgodbe. »Nekaj let jih celo ni bilo. Nekoč pa so eno neznanci prestavili kar na sredo Železnikov in tako pokazali lokalni patriotizem,« se je namuznil Tone. A tudi v vasi niso bili enotni, saj so se otroci razdelili na tiste iz zgornjega in tiste iz spodnjega dela Studena. Teh časov se spominja Andrejeva hči Marija: »Našo vas smo vsi imenovali po domače Steden. Ko pa sem v Škofji Loki kupovala avtobusno vozovnico, pa se mi je zazdelo, da moram reči Studeno.«

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media