Zavzet učitelj in zagovornik slovenščine

Zgodbe | dec. '14

Učitelj, zagovornik slovenskega jezika, pisec domoljubnih in nabožnih pesmi Andrej Praprotnik se je rodil 9. novembra 1827 v Podbrezjah. Njegov stric Jakob Praprotnik, ki je bil učitelj v Šenčurju pri Kranju, je Andreja vzel k sebi, da je hodil v šolo in se učil igranja na orgle. Med šolanjem v Kranju je trpel, ker so ga »z nemščino trpinčili«. Zato ni nenavadno, da je, kot piše Marjeta Žebovec, vse raje imel slovenski jezik, o katerem je zapisal: »Slovenščina me je že od mladosti neizrečeno veselila, in kolikor bolj so mi jo v prvih šolah hoteli izbiti, toliko bolj sem se zanjo vnemal, posebno kor sem začel svojo ljubo šolsko mladino tudi v čisti slovenščini učiti in gojiti.«

Kot učitelj je služboval v Podbrezjah, potem pa v Kamni Gorici. Tu se je tudi začel sistematično ukvarjati s slovenščino, začel pa je pisati in prispevke pošiljati različnim slovenskim časopisom. Leta 1852 je izšlo prvo njegovo knjižno delo, učbenik Spisje za slovensko mladino. Nato je odšel v Škofjo Loko, leta 1853 pa je bil nastavljen v Dobrovi pri Ljubljani, kjer je poskrbel za zametek učiteljske knjižnice. V Dobrovi je poučeval tudi odrasle, ob tem se je seznanil z Marijo Birtič in se z njo poročil. Od njunih šestih otrok so štiri hčere postale učiteljice. Po ženini smrti se je poročil z domačo učiteljico v družini grofa Barbo na Rakovniku Klotildo Žogar in z njo imel tri otroke. Hčeri sta postali učiteljici. Od leta 1874 do upokojitve leta 1890 je bil stalni vodja I. mestne šole v Ljubljani.

Moj dom in Glej, zvezdice božje

Andrej Praprotnik je ustanovil in več let urejal časopis Učiteljski tovariš in zanj tudi veliko pisal. Bil je tudi organizator učiteljstva, predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko in Slovenskega učiteljskega društva. Dejaven je bil v čitalnici, narodni šoli in Slovenski matici.

Med njegovimi učbeniki naj omenimo Prvo berilo za slovenske šole, Drugo berilo za slovenske šole, Slovensko slovnica za prvence, Slovenski Abecednik za prvi razred ljudskih šol in Abecednik za slovenske ljudske šole ter Slovensko – nemški abecednik. Pisal pa je tudi povesti in pesmi, večinoma nabožne in domoljubne. Več pesmi je tudi sam uglasbil. Tudi skladatelji so radi posegali po njegovih besedilih. Med posvetnimi pesmimi je najbolj znana njegova Moj dom, bržčas pa ni vernega Slovenca, ki ne bi poznal božične Glej, zvezdice božje.

Praprotnik je umrl 25. junija 1895 v Ljubljani. Njegovi rojaki v KUD Podbrezje so leta 2005 izdali o njem spominsko publikacijo.

Tone Štefanec