Območna enota ZPIZ Koper
Aleksander Vrabec
Tako kot v drugih območnih enotah je tudi v koprski enoti temelj njenega dela vodenje postopkov in priznavanje pravic s področja pokojninskega, invalidskega in mednarodnega zavarovanja, vendar pa ga, kot opozori njen direktor Aleksander Vrabec, v dobršni meri določa tudi bližina meje, saj na jugu in zahodu mejijo na Hrvaško in Italijo. Zato se pogosteje srečujejo s strankami, ki potrebujejo informacije o priznavanju pravic na podlagi mednarodnih sporazumov in uredbe EU.
Posebnost tega območja pa je še tukaj živeča italijanska narodna skupnost, tako da je treba postopke voditi tudi v italijanskem jeziku, kar od strokovnih delavcev zahteva vsaj pasivno ali še bolje aktivno znanje tega jezika.
»Stranke poleg vlaganja vseh vrst zahtevkov za pravice in poizvedovanja, v kateri fazi je njihova zadeva, najpogosteje obiščejo našo enoto, da bi dobili informacije o pogojih za upokojitev, pa o višini pokojnine, dopolnjeni pokojninski dobi ali njenem izračunu; sem pa prihajajo tudi na invalidsko komisijo I. stopnje za oceno invalidnosti v invalidskih postopkih in zaradi drugih razlogov.
V osmih mesecih letošnjega leta je bil dotok vseh vrst novih zahtevkov skoraj 19.000, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za približno 3000 več, s čimer se bo vnovič povečalo tudi povprečno število zahtevkov na letni ravni in se bo zelo približalo številu 25.000. V istem času smo rešili 4717 zadev za osnovne pravice iz domačega zavarovanja (vseh vrst pokojnin, pravic iz invalidskega zavarovanja, pokojninskih dob in dodatnih pravic), 1231 zadev po mednarodnih sporazumih, dobrih 12.800 drugih zahtevkov (zlasti informativnih izračunov) ter 19.197 različnih opravil s področja matične evidence (pridobivanje in urejanje podatkov tako od zavezancev kot zavarovancev).
Poslovni prostori OE Koper so v prvem nadstropju v Pristaniški ulici 12 v Kopru.
Pri tem pa je treba poudariti, da je v strukturi vseh vrst zahtevkov število vlog za starostno upokojitev letos in lani v primerjavi z letom 2012 občutno upadlo, kar je posledica zaostrenih pogojev za upokojevanje po novem pokojninskem zakonu,« poudarja enainšestdesetletni Aleksander Vrabec, ki se je kot univerzitetni diplomirani pravnik pred 34 leti zaposlil na tedanji Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nato pa delal na različnih področjih na centrali v Ljubljani, od leta 1993 pa je direktor koprske OE.
OE Koper okvirno pokriva 11 občin na Obali, Notranjskem in Krasu (Ankaran, Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana). Na tem območju živi približno 60.000 zavarovancev in 37.000 upokojencev.
Časi reševanja vlog se krajšajo
Povprečen čas reševanja vseh vrst pokojnin je bil v prvih osmih letošnjih mesecih 53 dni in se je v primerjavi z letom 2013 skrajšal za 5 dni; povprečen čas reševanja zadev s področja invalidskega zavarovanja se je skrajšal na 52 dni, informativnih izračunov o višini pokojnine in datumu upokojitve pa na 26 ali 28 dni. Povprečen čas reševanja zahtevkov za pokojnine po mednarodnih sporazumih ali po uredbi EU je razumljivo nekoliko daljši, saj gre za izmenjavo podatkov med nosilci zavarovanj iz različnih držav ter za občasno slabšo odzivnost nekaterih, vendar je kljub temu le 61 dni.
Uradne ure za poslovanje s strankami so v poslovnih prostorih v Pristaniški ulici 12 v Kopru (v prvem nadstropju) v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure. Informacije pa so zavarovancem na voljo tudi v krajevnih pisarnah v Postojni (v prostorih zdravstvenega doma, Prečna ulica 2) vsako prvo sredo v mesecu od 8. do 12. in od 13. do 15. ure,v Sežani (v prostorih upravne enote, Partizanska cesta 4) pa vsako tretjo sredo v mesecu od 8. do 12. in od 13. do 15. ure.
Od vseh vrst zahtevkov in opravil, ki jih obdeluje 30 delavk in delavcev OE Koper in trije delavci invalidske komisije I. stopnje, ki sicer sodijo v sektor za izvedenstvo, je približno 15 odstotkov zadev s področja invalidskega zavarovanja. Pri tem so vzroki na nastanek invalidnosti pri njih enaki kot v celotnem Zpizu ali v vsej Sloveniji in se bistveno ne spreminjajo. Tako je daleč največ bolezni, medtem ko se poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, pojavljajo zgolj občasno. Tudi poškodb pri delu je manj kot poškodb mimo dela, pri tem pa se tudi njihov odstotek počasi znižuje. Tako so na primer pri I. kategoriji invalidnosti najpogostejši vzroki duševne in vedenjske motnje, neoplazme in bolezni obtočil, pri III. kategoriji invalidnosti s skrajšanim delovnim časom pa bolezni mišično skeletnega sistema in vezivnega tkiva, duševne in vedenjske motnje ter neoplazme.
Zadovoljstvo strank spremljajo mesečno z internim vprašalnikom ter s knjigo pripomb in pohval, periodično pa na ravni ZPIZ in s pomočjo izbrane zunanje institucije izpeljejo o tem posebne ankete. »Te so pokazale, da so stranke z delom uslužbencev na naši enoti zadovoljne, saj je povprečna ocena splošnega zadovoljstva med vsemi anketiranci vseskozi zelo visoka, kar 4,1, in je primerjalno med višjimi v zavodu. Seveda pa se tu in tam pojavi tudi kaka pripomba, morebiti na hitrost postopka, zapletenost zakonodaje, višino pokojnine ali pravic ipd.,« pove direktor Aleksander Vrabec.
