S hormoni proti (prehitremu) staranju

Dobro počutje | jan. '15

Ali so bioidentični hormoni nevarna modna muha ljudi, ki bi radi prelisičili naravo in ostali mladi do konca svojega življenja? Da in ne. Da, če jih jemljemo nekontrolirano in pričakujemo, da bosta tabletka ali mazilo naredila vse namesto nas. In ne, če jih jemljemo pod zdravniškim nadzorom ter smo pripravljeni tudi sami nekoliko spremeniti svoj življenjski slog.

Tako trdi Polona Podnar, dr. med. in specialistka ginekologije in porodništva, iz Medicinskega centra Podnar v Šenčurju pri Kranju. Dodajanje bioidentičnih hormonov v poznejših letih je najprej namenjeno lajšanju oziroma odpravljanju menopavznih težav, pozneje pa preventivi in tudi zdravljenju bolezni, ki prizadenejo zlasti ljudi v tretjem življenjskem obdobju: osteoporoze, srčno-žilnih bolezni in demence. Z dodajanjem hormonov si lahko pomagamo do trdnega spanca, močnejših mišic, zdravimo sladkorno bolezen in uravnamo delovanje ščitnice, poskusno pa jih uporabljajo tudi pri zdravljenju multiple skleroze, rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Omogočijo, da spolnost spet postane prijetna, in izboljšajo naše počutje ter vitalnost. Enako uporabni so za ženske kot tudi za moške.

Zakaj bioidentični?

To so hormoni, ki so po svoji strukturi enaki naravnim hormonom, kot jih izdeluje naše telo. Po nastanku so sintetični, torej izdelani v laboratoriju, sicer pa pridobljeni iz naravnega materiala, to je iz gomolja mehiške rastline jam ali pa iz soje. Naš organizem jih prepozna kot sebi lastne in jih predela na enak način, kot bi predelal lastne hormone.

To so lahko registrirana zdravila, čeprav v naših lekarnah ni mogoče dobiti vseh (npr. estriola). Dodajajo se individualno, glede na raven hormonov v telesu, ki se predhodno izmeri v laboratoriju. Polona Podnar: »Terapija je prilagojena posamezniku, uporabljamo preparate, ki se jih v lekarnah dobi na recept, ali pa jih predpišemo kot magistralno zdravilo preparat, ki ga po navodilu zdravnika pripravi farmacevt. V naših lekarnah se s tem žal ne želijo ukvarjati, v tujini pa to seveda delajo. Naši pacienti  morajo zato po bioidentične hormone v tujino – najbližja takšna lekarna je v avstrijskih Borovljah, lahko pa recept pošljemo po elektronski pošti v katero drugo preverjeno lekarno v tujini in pripravek pošljejo po pošti na dom.«

Razlika s hormonsko nadomestno terapijo

Zdravljenje s hormoni seveda ni nič novega. Že dolga leta se uporabljajo pri zdravljenju neplodnosti, pri rizičnih nosečnostih, pa tudi za lajšanje menopavznih težav, zadnje se imenuje hormonska nadomestna terapija. »Nekateri hormoni, ki se uporabljajo v konvencionalni hormonski nadomestni terapiji, so danes že bioidentični (estradiol), pri hormonu, ki nadomešča nam lastni progesteron, imenuje se progestin, pa so strukture lastnim podobne le do neke mere, niso enake,« pojasnjuje dr. Podnar. Tako je, čeprav je pri nas tudi bioidentični progesteron registriran že več kot eno leto.

Klasična hormonska nadomestna terapija se od terapije z bioidentičnimi hormoni razlikuje predvsem v tem, da se pri njej uporabljajo preparati z določeno sestavo, z vnaprej odmerjenimi količinami hormonov – predpisujejo se enako za vse. Ni pa vsak posameznik enak, hormonski odziv je namreč človeku tako lasten kot njegovi prstni odtisi. Individualna in zelo pomembna je tudi razgradnja hormonov (tako bioidentičnih kot neidentičnih), ki je prav tako ne bi smeli zanemariti. Zato je pomembna prednost bioidentičnih hormonov v tem, da zdravnik lahko preverja raven hormonov v krvi ali v slini na enak način kot pri naravnih hormonih. Tako lahko uravnava količino dodanih hormonov. Pri hormonski nadomestni terapiji, kot smo jo poznali do zdaj, pa je količina za vse enaka v celotnem obdobju zdravljenja. »Razlika je tako v samem preparatu kot tudi v odmerku hormonov, ki jih dodajamo, predvsem pa v načinu aplikacije,« poudari Polona Podnar. Pri klasični nadomestni terapiji ženske prejemajo estrogen v obliki tablet. Le-ta lahko dokazano povzroči povišanje krvnega tlaka, nastajanje žolčnih kamnov, poveča nivo trigliceridov, ima protrombotičen učinek in poveča tveganje za srčno-žilne zaplete, zmanjša nivo testosterona in rastnega hormona ter poveča željo po ogljikovih hidratih. Teh učinkov pri transdermalni uporabi v obliki kreme ali gela ni. Prav tako je zelo pomembno, da estrogena nikoli ne uporabimo brez hkratne uporabe progesterona – niti pri ženskah, ki so jim odstranili maternico. Pri bioidentičnih hormonih ni stranskih učinkov, so samo znaki premajhnega ali prevelikega nadomeščanja.

Medicina staranja

Kateri so torej hormoni, ki jih nadomeščamo z bioidentičnimi? To so predvsem spolni hormoni estrogeni, progesteron in testosteron (tudi pri ženskah), kortizol (dodajajo ga v redkih primerih, kadar pride do pomanjkanja  pri hudi izčrpanosti nadledvičnih žlez, sicer ukrepajo drugače), inzulin, DHEA (eden izmed anabolnih hormonov, ki povzročajo rast mišic) in celo ščitnični hormoni.

V preparatih, ki se uporabljajo v klasični nadomestni hormonski terapiji, je večinoma estradiol, to je najmočnejši estrogen, ki ga imamo v telesu. Poleg njega sta še dva naravna estrogena: estron in estriol. Estron in estradiol sta močnejša in lahko delujeta rakotvorno, če nista uravnotežena z drugimi hormoni. Estriol je šibkejši in deluje zaščitno, saj z vezavo na beta estrogenske receptorje zmanjšuje razraščanje žleznega tkiva dojke. Zato je primeren za tiste ženske, ki imajo večje tveganje za raka dojke ali maternične sluznice. Bolje kot estradiol deluje tudi na vaginalno sluznico. Ta hormon se ob vaginalni uporabi razgradi že v nožnici, zato tveganja za karcinom praktično ni. Estriol se v kliničnih študijah že uporablja za zdravljenje in preprečevanje razsoja raka dojke in za terapijo multiple skleroze, pri kateri so rezultati zelo obetavni.

Ustavimo stres – ustavimo staranje

Eden izmed glavnih vzrokov pomanjkanja teh hormonov je staranje. Vendar pomanjkanje hormonov povratno vpliva na staranje, in težko je reči, kaj je vzrok in kaj posledica, razmišlja dr. Podnar in poudari, da je poglaviten vzrok pomanjkanja hormonov v telesu dolgotrajen stresni način življenja. Slovenci še posebej stresno živimo, večno nezadovoljni s samimi seboj, ko niti po lastnem mnenju nič ne naredimo dovolj dobro, kaj šele, da bi slišali kakšno pohvalo od nadrejenih. Enako se zaradi stresa poruši hormonsko ravnovesje pri moških, ko visok nivo kortizola (glavni stresni hormon) povzroči zmanjšanje ravni testosterona, kar ima za posledico manjšo mišično moč, povečanje telesne teže, zmanjšane funkcije možganov, upad libida. Nadledvične žleze v času stresa izdelujejo velike količine kortizola, če to traja dalj časa, pa jim možgani odredijo zmanjšano delovanje in takrat se počutimo iztrošene. Pri kronično povišanem kortizolu pride tudi do povišane ravni inzulina, in to vodi do sladkorne bolezni.

Tudi čez dan se raven kortizola spreminja: zjutraj je običajno visoka, proti večeru se zniža, da se lahko človek umiri in zaspi, čez noč pa pride do izločanja melatonina in rastnega hormona. Melatonin izboljšuje kakovost spanja in razpoloženje, je antioksidant in deluje kardioprotektivno, rastni hormon pa ima poglavitno funkcijo pri regeneraciji telesa. Če rastnega hormona ni, se staramo hitreje. Delovanje hormonov je torej medsebojno neločljivo povezano.

Nespečnost v tretjem življenjskem obdobju se lahko pojavi kot posledica pomanjkanja hormonov progesterona in estrogena oziroma zaradi prevlade estrogena nad progesteronom. Zbujanje med 1. in 4. uro zjutraj pa je bolj znak povišanega kortizola ob kroničnem stresu, pojasnjuje Polona Podnar. Če človek ne spi dobro, se ne sprošča melatonin (hormon spanja), ki se običajno izloča med 22. in 3. uro zjutraj, vendar le v popolni temi – že svetloba, ki skozi nezastrto okno prihaja z ulice ali pa s svetlečih številk na radiouri, lahko zmoti sproščanje melatonina. Posledično tudi rastni hormon ne nastaja, in človek se počuti slabše.

Terapija pod nadzorom

Zakaj je potrebno, da terapija z bioidentičnimi hormoni poteka pod nadzorom? Polona Podnar: »Gre za zdravila, ki imajo svoje učinke, in vnaprej ne vemo zanesljivo, ali je predpisana količina dodanega hormona za določenega pacienta prevelika ali premajhna. Na to delno pokaže že počutje pacienta, drugi način pa je merjenje ravni hormonov. Pri dodajanju estrogena, četudi je ta bioidentičen, lahko povzročimo, če je količina prevelika, hiperplazijo oz. prekomerno razraščanje maternične sluznice ali pa žleznega tkiva dojke in v tem primeru lahko pride do nastanka raka. Spremljanje in kontrola pa sta potrebna tudi zato, da dejansko vidimo, kakšni so učinki.« Kontrola ravni hormonov je na začetku terapije na tri mesece (toliko časa traja, da se hormonsko stanje v telesu uravnovesi), pozneje na šest, kasneje pa lahko tudi redkeje.

Estrogena naj ne bi uživali, zato se običajno v obliki kreme vtre v kožo. Progesteron pa je na voljo v kapsulah. Težava pri progesteronu je namreč slaba absorbcija skozi kožo.  Prav tako lahko bolje deluje na možgane, če ga pojemo, predvsem pred spanjem, saj pomirja in je tako naravni antidepresiv. Če gre pri moških za večje pomanjkanje testosterona, se ga nadomešča. Sogovornica pove, da se stremi k temu, da bi bile vrednosti hormonov v telesu takšne kot pri mlajših moških, vendar pa to dosegajo postopno.

Dodajanje hormonov je samo del terapije, saj moramo veliko narediti tudi sami. Urediti je treba prehrano, vadbo in predvsem zmanjšati stresno obremenitev.

Zelo pomembna je redna zmerna telesna aktivnost, s katero zagotovimo ustrezno prekrvavitev telesa – če ni dobra, tudi hormoni in nujno potreben kisik ne bodo dostavljeni na pravi naslov. Naslednji ukrep je odpoved beli moki in sladkorju, ki sta dokazano škodljiva za delovanje možganov in močno povečujeta tveganje za razvoj demence. Včasih je potrebno tudi uživanje določenih mineralov in vitaminov v zadostni količini – kalcija, magnezija in vitamina D, npr. pri osteoporozi. »Bioidentične hormone lahko jemljemo do konca življenja. Namen terapije je namreč v tem, da se ohrani zaščitna funkcija hormonov na vse sisteme v telesu: srčno-žilni sistem, kosti in možgane,« še poudari Polona Podnar.

Polona Podnar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva

Kako poteka terapija

Poglejmo primer. Ženska v sedemdesetih letih, ki jo muči nespečnost, se zdravi za osteoporozo in ima visok krvni tlak, pride na analizo hormonov. Najprej se zdravnik z njo pogovori in jo vpraša glede njenega zdravstvenega stanja ter katere bolezni je že prebolela. Potem pogleda raven spolnih hormonov, poleg estrogena in progesterona tudi testosterona, ki je pomemben za trdnost kosti in mišično maso. Predvsem pri tistih ženskah, ki so jim zaradi bolezni že prej odstranili jajčnike, je testosterona po navadi premalo, zato ga je treba nadomestiti. Običajno se hormoni dodajajo v obliki kreme, vendar je pri dodanem testosteronu treba to kremo nanašati vsakič na drugo mesto na koži, saj bi sicer lahko povzročil rast dlak.

Besedilo in fotografija: Maja Korošak


Vaši komentarji


© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media