Št. 1, januar 2015

  • Priložnost za ustvarjanje

    jan. '15

    Včasih nam prija malo brezdelja, a če traja predolgo, se ne počutimo dobro. Človeka v življenju poganja ustvarjalnost, zato je tako pomembno, da imajo ljudje priložnost za ustvarjanje, pa ne le mladi, tudi starejši in drugačni ljudje – duševno prizadeti ali invalidi.

    V tretjem življenjskem obdobju naj bi imeli upokojenci čas za vse tiste stvari, ki v delovni dobi niso prišle na vrsto. Tudi za razvijanje skritih talentov, kot so slikanje, pisanje ali ročno ustvarjanje. Nekateri upokojenci so še vešči rokodelskih veščin in v želji, da bi jih prenesli še na druge, je ZDUS že drugič zapored organiziral delavnico ročnih del v Hotelu Delfin v Izoli. Znanja in spretnosti 16 mojstric in mojstrov domače in umetne obrti je spremljalo in se tudi samo preizkusilo kar 54 prihodnjih mentorjev in mentoric. Tudi to je del naše dediščine, ki smo jo dolžni prenesti na mlade rodove. Morda jim pride prav, lahko pa jim služi za navdih pri njihovem ustvarjanju.

Kazalo

Ravne na Koroškem Za naše območje, pravi direktor OE Ravne na Koroškem Vilko Černovšek, je še vedno značilna visoka stopnja industrializacije, pri čemer sta bila še nedolgo tega zlasti močna tekstilna industrija in rudarstvo. To pa se odraža v velikem številu vloženih zahtevkov za oceno invalidnosti in posledično v sorazmerno velikem številu invalidskih pokojnin in pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti. Tako je v tej območni enoti 22.800 starostnih in 7200 invalidskih upokojencev, kar pomeni, da statistično na dobre tri starostne upokojence pride približno en invalidski upokojenec.

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Bralka piše, da so ji nedavno na UKC v Ljubljani operirali hrbtenico. Med operacijo sta bila poleg zdravstvenega osebje prisotna tudi dva pripravnika, enega od njih je bralka celo poznala. Moti jo, da je nihče ni niti vprašal o tem, ali se z njuno prisotnostjo strinja. Prepričana je, da bi pri tako občutljivih posegih morali upoštevati njeno pravico do zasebnosti. Sprašuje, ali je prisotnost drugih ljudi sploh dovoljena in kako je s pravico do varovanja zdravstvenih in osebnih podatkov?

Iz svetovalnice za izboljšanje bivanja starejših V svetovalnici se je oglasil par srednjih let, ki živi v dvostanovanjski hiši na obronku Ljubljane z osemdesetletno mamo, ki je bila do sedaj zdrava in samostojna in ni potrebovala pomoči. Pred dobrim tednom pa je padla in si zlomila kolk. Zakonca sta bila zaskrbljena, kako bodo skrbeli zanjo, ko se bo vrnila iz bolnišnice.

Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Strožji pogoji za pridobitev pravic in spremembe pri odmeri Z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati s 1. januarjem 2013, so se zaostrili po prej veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev nekaterih vrst pokojnin, spremenil pa se je tudi način njihove odmere. Večina teh sprememb se uveljavlja postopno tako, da v začetku vsakega koledarskega leta začno veljajo drugačni pogoji za pridobitev pravic, spremeni pa se tudi način določanja pokojninskih osnov, od katere se odmeri pokojnine.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja – Zdenka Peloz Že večkrat se je zgodilo, da so v svetovalnico prišle gospe zrelih letih z zelo podobnim problemom. Odrasli otroci so šli od hiše, in one bi s soprogi ali partnerji rade več potovale, se zabavale, pogosteje hodile v kino ali gledališče. Skratka, želijo se imeti dobro. Z možmi pa je ravno obratno. Nikamor se jim ne ljubi, dneve preždijo v svojih delavnicah ali pred televizijo in so zadovoljni z umirjenim načinom, saj so v preteklih letih veliko delali – in zdaj bi radi svoj mir. Kljub stalnemu očitanju, kreganju, grožnjah, podkupovanju … se nič ne spremeni, kar njihove partnerke spravlja najprej v jezo, bes in nazadnje obup. Tako sprti strani preživljata dneve, ki bi jima lahko prinesli več radosti. Kako iz tega?

Stanovanj je manj, kot je potreb 18. decembra se je sestala tudi skupščina nepremičninskega sklada PIZ, katere funkcijo opravlja svet ZPIZ. Posebno pozornost je posvetila obravnavi letnega poročila o poslovanju sklada za leto 2013. Iz poročila, kot tudi iz poročila nadzornega sveta, je razvidno, da je sklad tudi v letu 2013 uspešno posloval.

Velika čarovnica slovenskega gledališča Ivanka Mežan nam bo za vedno ostala v spominu kot potovka Maruša v Klopčičevem filmu Cvetje v jeseni, kjer je kamera ujela njeno dušo.

Danilova umetnost življenja »Na radiu sem poslušal razpravo o bogastvu – anketirani so naštevali, da je največje bogastvo zdravje, pa to, da imaš dovolj časa in šele na tretjem mestu so navedli materialne dobrine. Zdravja sicer nimam, imam pa dovolj časa – torej sem zelo bogat!« Danilo Musar ima majhno pokojnino – tako majhno, da je dobil regres. Pa vendar s tem denarjem, predvsem pa s svojimi idejami ustvarja čudeže.

 Gostilničarka in neutrudna narodna delavka Ana Dimnik je bila gostilničarka, vendar je bila kljub pomanjkljivi izobrazbi sogovornica mnogim javnim osebnostim. Zelo se je zavzemala za slovenski jezik in širila narodno zavest.

LJUDJE IN DOGODKI (januar) Kaj se je zgodilo januarja

Sosedstvo cerkvene in posvetne umetnosti Naselje Sveta Trojica v Slovenskih goricah hrani v svojem trškem jedru številne starožitne in novodobne zanimivosti. Je nekakšen muzej na prostem v širšem pomenu. Začelo se je v davni preteklosti, ko je bilo tukaj prastaro gradišče.

Viktorjevih konjičkov za cel hlev ... Običajno pravimo, da ima nekdo v zrelih letih tega ali onega konjička. Za 75-letnega upokojenca Viktorja Bregarja iz Homca pri Radomljah pa bi lahko rekli, da ima konjičkov kar za cel hlev.

Kranjski dobrotnik iz Švice Med častnimi občani Mestne občine Kranj je od lanskega decembra tudi Vincenc Draksler. Drugega januarja je dopolnil 85 let, od katerih jih je več kot polovico nabral v Nemčiji in Švici. Vendar pa rojstnih krajev ni pozabil, še več, že nekaj let financira projekte za pomoč zdravljenim odvisnikom.

Izbrskano iz spomina Stare fotografije

 Včasih v vasi ni bilo večera, da ne bi bilo slišati petja Razpotegnjeno naselje z večjimi gručami hiš na flišnem slemenu med Braniško in Vipavsko dolino leži na skrajnem severozahodnem delu Vipavskih Brd, severno od Branika. Po okoliških gričih so raztreseni zaselki Kresija, Zajči, Mravljevi, Triglavec, Lecki Breg, Sv. Katarina in Vrh, medtem ko se jedro kraja – po najpogostejših preserskih priimkih K(e)rševan, Vidmar, Ličen in Čebron - deli na: Krševansko, Vidmarsko, Ličkovsko in Čebronsko vas. V slednji, na Žefetovi domačiji (Preserje 61) smo se srečali z upokojenim obratovodjo šivalnice v tekstilni tovarni Okroglica in vinogradnikom, 84 – letnim Ivanom Ličnom.

Dediščino je treba skrbno varovati Alenka Mežnaršič je najbolj zaslužna za zaščito belokranjske pogače; njena hčerka Mojca pa kot podpredsednica Društva kmečkih žena Metlika skrbi za promocijo te in drugih tradicionalnih jedi. Obe pa ustvarjata tudi v literaturi.

S hormoni proti (prehitremu) staranju So bioidentični hormoni nevarna modna muha ljudi, ki bi radi prelisičili naravo in ostali mladi do konca svojega življenja?

Za vsako bolezen rož'ca rase Kako se sami zdravite? Ali poznate kakšna stara tradicionalna zeliščna zdravila in postopke zdravljenja?

Dni mojih lepša polovica je mimo  Telo in duša se v starosti začenjata razhajati. Duša je še zdrava, spočita in jasna, telo pa vedno bolj bolehno in nebogljeno. Starost poveliča ali okosteni. Poveliča, kadar ostane duševno zdrava, spočita in jasna kljub telesnim slabostim, okosteni pa, kadar duševno upada, peša in slabi obenem s telesnim propadanjem, boleznimi in motnjami.

Kaj bo za kosilo?

Pet korakov za prijaznejše leto Na poti do sreče, veselja in zadovoljstva v letu, ki je pred nami, čim večkrat pomislite na pet nepogrešljivih spremljevalcev, ki bodo vsak na svoj način vplivali na to, kakšno bo za vas leto 2015.

Če telesa ne uporabljamo, ne deluje Fizioterapija je pomembna v vseh starostnih obdobjih, še posebno pa pri starejših ljudeh, ki se lahko srečujejo s številnimi zdravstvenimi težavami. Pri tem jim fizioterapevt lahko nudi strokovno pomoč, meni fizioterapevtka Nives Tovornik iz Doma upokojencev v Trbovljah. Kot poudarja, je za starejše še posebej pomembno, da lahko čim dlje ohranjajo samostojnost in dobro telesno pripravljenost. Eno in drugo je namreč med seboj neločljivo povezano.

Olja je dobro mešati Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čemer je dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca, s tem je pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami maščobe tvorijo osnovo za človekovo uravnoteženo prehranjevanje.

Baldrijan krepi  živce

Telovadba že v postelji Še bolje je, če se iz postelje lahko prevalite direktno na debelejšo preprogo ali telovadno blazino. Na malce trši podlagi, ki nudi dobro oporo telesu je učinek vaj večji. Za lažje vstajanje iz postelje (velja za tiste z bolečinami v sklepih in hrbtenici) pa je priporočljivo, da preden stopijo na noge opravijo predstavljene vaje in dodajo še samomasažo nog in dlani ter zapestij.

ZDRAVJE KRATKE 

Nova podoba za športnico Tatjana Milinković z Leskovca pri Slovenski Bistrici je že od mladih nog športnica, tudi sedaj, ko je v pokoju, še vedno rekreativno igra košarko. Zaradi športa je ličila bolj malo uporabljala, pa tudi frizura je morala biti temu prilagojena. Z željo, da bi se predala strokovnim rokam, se je prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.

Počitnice s preventivnim pregledom Mnogo ljudi si ob vstopu v novo leto postavi za cilj, da bo bolje poskrbelo za svoje zdravje in počutje. A tako kot pri vseh drugih stvareh, je tudi tu uspeh odvisen od naše volje in pripravljenosti za spremembe. Včasih je potrebna tudi spodbuda ali pomoč, kako se tega lotiti. V Termah Šmarješke Toplice, kjer je rehabilitacijski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja in poškodb gibalnega sistema, izvajajo tudi številne preventivne programe, poskrbijo pa tudi za zdrave počitnice. Spomnijo nas, kako pomembna sta za naše zdravje redno gibanje in zdrava prehrana.

11. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti

Plastična vrečka se razkraja tisoč let Plastične vrečke, ki so v zadnjih desetletjih postale tako rekoč nepogrešljive, postajajo vse večji ekološki in tudi ekonomski problem. Ne le, da se razkrajajo tudi do tisoč let, nevarne so za zdravje ljudi in živali. Vrečke največkrat končajo med mešanimi odpadki (ali kje v naravi, žal) čeprav se jih da reciklirati.

Ta prazni mesec januar Tišina jutra je bila tako drugačna od zadnjih dni, da se je hipoma popolnoma prebudila. Ne, ni ji treba hitro vstati, nikogar ni tu in nikamor se ne mudi. Pogledala je na posteljo ob sebi in v njej je ležal samo on, tiho in enakomerno je dihal in v tem mirnem dihanju je jutro postalo še bolj spokojno in mirno. Jutranje prebujanje zadnjih dni ji je bilo ljubo, bilo je prijetno in praznično, veselo je dovolila, da so vnuki pritekli vsako jutro k njima in naredili iz njune postelje barko jutranjega veselja, ko se dedka cukali za palce na nogah, on pa se je delal, da smrči in trdno spi! Še dolgo se bo spominjala smeha in vriskanja otrok …

Tudi zdravila in vožnja ne gredo skupaj V decembru so nas neprestano opozarjali, da pijača in vožnja ne gresta skupaj in so policisti poostreno izvajali nadzor nad alkoholiziranostjo voznikov, toda prav tako nevarna, vendar manj vidna so - zdravila.

Kurentovanje na Ptuju V nedeljo, 15. februarja 2015

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Topel dom za prijetno zimo Stanje, ko nam je ravno prav toplo, imenujemo toplotno ugodje. Poleg same temperature zraka v prostoru vplivajo na ugodje še vlažnost in hitrost zraka, sevalna temperatura obodnih površin (predvsem sten in tal), pa tudi aktivnost posameznika in debelina njegovih oblačil.

Javna uprava na spletu Kdaj ste nazadnje obiskali upravno enoto? Vam je bilo žal, da ste za storitev, ki je bila opravljena v nekaj minutah izgubili celotno dopoldne? Najprej ste morali priti na lokacijo, počakati v vrsti, na koncu pa ste se morali sprehoditi do blagajne, kjer ste plačali, se s potrdili vrnili na prvo okence, kjer ste prejeli želeni dokument ali do konca opravili storitev. Čeprav so bili uslužbenci korektni in prijazni, pa ste izgubili preveč časa.

Sto let Panamskega prekopa Prepluti Panamski kanal je nepozabno doživetje za vsakega pomorca. Meni se je sreča nasmehnila že na moji krstni vožnji s križarko. Ko smo zapustili luko San Diega, smo že po nekaj morskih miljah pluli vzdolž Mehiške obale. Do našega cilja, Floride, smo imeli štrinajstni dni plovbe skupaj s postanki v pristaniščih Srednje Amerike ter Karibov.

Kar dva otoka, a vode nikjer … Gorenjski vasi Zgornji in Spodnji Otok že po imenih vzbujata pozornost. Če vas pot zanese v okolico Radovljice, pa lahko spoznate, da sta presenetljivo zanimivi.

Zelenje prežene temačnost V temačnih zimskih mesecih zelene sobnice prijetno poživijo okolje. Zelena barva pomirja in osvežuje, simbolizira upanje – zato: le kdo naj začenja nov koledarski krog v turobnem brezupu?! Morda vam je lahko tokratni izbor v spodbudo in pomaga prebroditi sivino dneva, pa še nekaj praktičnih namigov je zraven.

Druženje januar 2015

PISMA BRALCEV Čestitka v Avstralijo

Izlet v Moslavino in Zagreb

Izmenjava znanja in izkušenj med generacijami

Rokodelske veščine ne smejo v pozabo V Zvezi društev upokojencev Slovenije spodbujajo rokodelske spretnosti v društvih upokojencev. V ta namen so v začetku decembra v Hotelu Delfin v Izoli s pomočjo 16 mojstric in mojstrov z različnih področij domače in umetne obrti že drugič zapored pripravili izjemno obiskane delavnice ročnih del. V prijetnem vzdušju in ob pokroviteljstvu Revije Vzajemnost se je izobrazilo 54 mentoric in mentorjev, ki bodo nato osvojeno znanje prenesli v svoja okolja.

Ves čas po malem premikamo meje Dr. Valerija Bužan trdno verjame, da ljudje s posebnimi potrebami ne potrebujejo pomilovanja, pač pa priložnosti, da pokažejo, kaj zmorejo.

Podaljšanje prehodnega obdobja V zadnjih dneh preteklega leta je parlament le sprejel težko pričakovano novelo Zakona o matični evidenci, za katero so si prizadevali predvsem OZS, ZDUS in ZDOPS.

Razpršena skrb za starejše ljudi Medtem ko smo bili pred dobrimi štiridesetimi leti Slovenci vzor marsikateri drugi državi po odlični skrbi za starejše, je danes slika popolnoma drugačna. Prepočasi sledimo sodobnim konceptom, s starejšimi se ukvarjajo znanstveniki, raziskovalci, sociologi, zdravniki različnih strok (razen specialistov geriatrov, ki jih sploh nimamo), psihiatri in psihologi - vsak na svojem področju in s svojega vidika.

Novice od vsepovsod 

Česa se bomo veselili v letu 2015?

Stiska nad dostojanstvom Pol desetih dopoldne je. Na klopi pred vrati ljubljanske škofijske karitas sedijo, štiri priletne gospe, strmo gledajoč predse. Očitno so prišle po pomoč.

Skrb za starejše ni strošek Dolgoživost in visok velik delež starega prebivalstva (v naslednjih petnajstih letih se bo delež še podvojil) narekujeta nov pristop k obravnavanju starejših za kakovostno starost in zagotovljanje sožitja generacij. Študij socialne gerontologije na zasebnem visokošolskem zavodu Alma Mater Europea - Evropski center v Mariboru daje znanja za tak nov pristop, o čemer smo se pogovarjali z dvakratno doktorico znanosti Marijo Ovsenik, vodjo študija Socialna gerontologija.

Uravnoteženje Iz Bruslja in od mednarodnih finančnih središč dobiva Slovenija oziroma njena vlada vztrajna opozorila, naj država uravnoteži javne finance in izpolni zaveze o privatizaciji (prodaji) gospodarskih družb, v katerih ima prevladujoči delež lastnine.Ko gre za javne finance, naj vlada oziroma parlament sprejmeta ukrepe, ki bodo javno porabo »uravnotežili« s prihodki, ki se natečejo v državni proračun. Po mnenju Bruslja in mednarodnih finančnih ustanov mora Slovenija oklestiti stroške za zdravstvo, šolstvo , državno upravo in ne nazadnje mora tudi pokojnine uskladiti s proračunskimi zmožnostmi.

Kultura KULTURA

Svet in mi Spletna revija o pravicah starejših. Občutek zadovoljstva podaljša življenje. Olivno olje drago kot zlato.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media