Sosedstvo cerkvene in posvetne umetnosti

Zgodbe | jan. '15

Dani Vrečič v svoji galeriji

Naselje Sveta Trojica v Slovenskih goricah hrani v svojem trškem jedru številne starožitne in novodobne zanimivosti. Je nekakšen muzej na prostem v širšem pomenu. Začelo se je v davni preteklosti, ko je bilo tukaj prastaro gradišče.

Nad naseljem kraljujeta mogočna baročna tristolpna cerkev in frančiškanski samostan. Cerkev se ponaša z umetninami, ki so delo graških in italijanskih mojstrov čopiča in dleta. V sorazmerno novejšem času je upodabljal nabožne kipe tudi domači podobar Leopold Perko (18481918). V trojiški cerkvi je pod korom nekoliko skrit oltar s Perkovo upodobitvijo hudobca, ki zvito opreza za »božjimi ovčicami«. V cerkvi so se skozi čas pogosto srečevali romarji in včasih so v njej celo zasilno prespali. Mlade je tu in tam premamila skušnjava in so se vedli nedostojno. Perkova plastika naj bi vernike opominjala, naj se ne pustijo zapeljati v pregreho v posvečenem poslopju. Slikoviti so tudi Perkovi kipi 12., 13. in 14. postaje križevega pota, ki so v kapelah na zunanji strani cerkve.

Baročna cerkev s frančiškanskim samostanom se vzpenja nad Trojiškim trgom. 

Hudobec zvito opreza za »božjimi ovčicami« v cerkvi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.

Obiskovalci si lahko ogledajo samostanski muzej in knjižnico. V knjižnici je več kot tri tisoč starinskih knjig. V zadnjem času prihajajo sem mednarodni popotniki, častilci sv. Martina. V ta namen je bila samostanski kleti vrnjena prvobitna podoba in obnovljen je starinski vodnjak v njej. Sv. Martin je bil rimski vojščak, rojen v bližnjem rimskem mestu Savaria (Szombathely) na Madžarskem. Po nekdanjih rimskih poteh je potoval v Rim prek Poetovia (Ptuja), Celeie (Celja) in Emone (Ljubljane).

Trg pod trojiško cerkvijo se ponaša s kakovostno stavbno dediščino. V središču je spomenik padlim med drugo svetovno vojno, delo našega arhitekta Jožeta Plečnika. Blizu je nekdanja hiša slovenskega pisatelja in trojiškega zdravnika dr. Lojza Kraigherja. Znan je po romanu Kontrolor Škrobar. V njegovi hiši je pol leta preživel pisatelj Ivan Cankar. Tu je napisal svojo znamenito Lepo Vido, spoznaval je tukajšnje razbohoteno nemškutarstvo in pomagal Kraigherju pri literarnem snovanju. Tu je bil rojen tudi pesnik in dramatik Ivo Brnčič. Blizu je rojstna hiša slikarja Maksa Kavčiča, v zaselku pod Trojico pa je bil rojen jezikoslovec Oroslav Caf.

Pri Trojici so začeli leta 1972 organizirati srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov iz vse države. Krajani so tem srečanjem posvetili spominsko obeležje, ki stoji pri kulturnem domu in je delo domačina Danija Vrečiča.

Poet kovinskih skulptur

Nasproti trojiške cerkve in samostana je novodobna zasebna Galerija Dani. V njej razstavlja mlad upokojenec in v Trojico priženjen Daniel Vrečič. Je poet kovinskih skulptur. Ob poklicnem delu v kovinski stroki je spoznal, »da kovina ni le hladen in mrtev material, ampak so njene mehanske lastnosti v veliki meri odvisne od tega, kako se jo pred tem obdeluje«, je zapisal Ivan Polajnar ob priliki Vrečičeve razstave v Novem mestu. Vrečičeve svojstvene kovinske skulpture krasijo Sv. Trojico, bližnji Lenart, Dežno pri Makolah in nekatere druge kraje.

Stene Galerije Dani pa krasijo ročna dela Vrečičeve žene Francke. Je upokojenka in oblikuje svoja ročna dela v tamkajšnjem Društvu kmečkih žena Svetlice. Povedala je, da dobi marsikatero idejo za svoje ustvarjanje tudi med branjem naše revije, na katero je že precej časa naročena.

Informacije:

Župnijski urad Sv. Trojica, Meznaričeva ul. 8, tel. št.: 02 720 55 56

Galerija Dani, Sv. Trojica v Slov. goricah, Trojiški trg 5, tel. št.: 02 720 56 40

Občina Sv. Trojica, tel. št.: 02 729 50 26

Besedilo in fotografije: Franček Štefanec


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media