Majhnega ali pa še malce manjšega?
Preizkusili smo dva majhna volkswagna, pola in upa. Oba sta manjša od štirih metrov, oba lahko sprejmeta štiri odrasle potnike, hkrati pa noben od njiju ne igra vloge družinskega avtomobila.
Da bi bolje razumeli konstruktorje obeh avtomobilov, se vrnimo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja k njunim koreninam. Takrat upa še ni bilo, bila pa sta polo in golf. Polo je takrat meril tri metre in pol, golf je bil za dvajset centimetrov daljši. Oba je poganjal 1,1 litrski štirivaljnik s 37 kilovati, oba sta imela ročna menjalnika s štirimi prestavami, prazna pa sta polo in golf tehtala le 685 in 750 kilogramov.
up
Zdajšnja polo in golf sta mnogo večja avtomobila. Že peti polo je za dvajset centimetrov daljši od prvega golfa, zdajšnji, sedmi golf, pa je s 4,26 metra celo daljši od prve generacije Volkswagnovega passata.
Z leti so avtomobili torej zrasli, a vprašati se moramo, kakšne koristi smo pridobili z dodatnimi centimetri. Sta zdajšnja polo in up bolj prostorna od nekdanjega pola in golfa? No, kakor se vzame; boljši so sedeži, prtljažnik je laže dosegljiv, a vendarle nista bistveno prostornejša.
V oči najbolj bode večja masa. Precej več kot tono tehtata preizkušena volkswagna, težja sta za skoraj štiristo kilogramov od tistih iz sedemdesetih let, in to se seveda v vožnji pozna. Sedem kilovatov močnejši motor tako ne prinaša boljših pospeškov, tudi po štiridesetih letih ti mali volkswagni še vedno do sto kilometrov na uro pospešujejo blizu petnajst sekund, pri čemer seveda primerjamo vstopne motorne različice.
Podatki tega ne pokažejo najbolje, a na splošno so novodobni trivaljni motorji, v mnogih primerih podprti s turbinskimi polnilniki, tišji, bolj uglajeni in bolj prožni, a najbolj očiten napredek se skriva v nižji porabi goriva. Tovarniški podatki obljubljajo razliko kar blizu treh litrov na sto kilometrov, a tudi v praksi polo in up zagotavljata precej varčnejšo vožnjo od njunih prednikov – na testu smo z upom sto kilometrov prevozili z manj kot petimi litri bencina, polo pa je bil za slab liter bolj žejen.
Za skok po mestu
In res je, primerjava tradicionalnega pola in revolucionarnega upa je v največji meri odvisna od samih kalkulacij; gre za vprašanje razmerja med dobljenimi centimetri in plačanimi zneski. V tem primeru pa je v prednosti polo s skoraj pol metra večjimi zunanjimi merami, ki v notranjosti vsekakor pomenijo konkretno razliko. Pa vendarle je polo samo klasični kombilimuzinski malček; v zdajšnjih časih, ko lahko le za malce več denarja kupiš tudi družinskega karavana ali enoprostorca, igrajo polo in podobni malčki vlogo drugega avtomobila v družini, kot avto, s katerim skočiš sem in tja po mestu. A čeprav je majhen, lahko za kratko vožnjo sprejme tudi štiri odrasle potnike in jih pelje, ne da bi kdo od nji imel razlog za pritoževanje.
.jpg)
polo
Polova glavna težava je tako pravzaprav v tem, da že pol metra manjši up pravzaprav ponuja vse to - dva para bočnih vrat in vsekakor dovolj prostora za štiri odrasle potnike za skok po mestu. Prtljažnik je sicer v obeh primerih majhen, a se ga da povečati do velikosti kubičnega metra. Za 30 litrov večja prostornina pri polu tako v praksi pri marsikaterem otroškem vozičku pomeni, da je pri spravljanju v prtljažnik treba odmontirati samo eno kolo, pri upovem 251 litrov velikem prtljažniku pa obe kolesi. Seveda je v polu več udobja, a racionalno gledano, funkcijo dovolj učinkovito opravi že up.
Stroški so kajpak na strani upa: najbolj zaradi dva tisoč petsto evrov nižje nakupne cene, nekaj pa tudi zaradi za liter manjše porabe, ki pomeni za evro in pol cenejšo vožnjo na vsakih sto kilometrov.
A vrnimo se v zgodovino. Če rečemo, da je up po na svojih merah naslednik pola iz sedemdesetih let, se boste vprašali, zakaj ga je bilo sploh treba povečati? Zaradi varnosti! Glavna upova odlika je prav v tem, da na istih centimetrih primerljivo prostornost ponuja za varnost, ki je jo organizacija Euro NCAP ocenila s petimi zvezdicami.
Besedilo: Jaka Štrbenc, fotografije: Miha Merljak in Volkswagen
