Anketa - Čarobni prazniki: za nas ali za trgovce?
Kako smo praznovali včasih in kako danes?
Zinka Doma, upokojenka, Anhovo:
»Včasih smo za božič okrasili majhno smrečico in pod njo postavili skromne jaslice. Okraske za božično drevce sva naredila z bratom kar sama. Tudi molili smo in opolnoči odšli k polnočnici. Na božični večer je mama s kadilom obhodila hišo, potem smo si zaželeli mir in srečo v novem letu. Zdaj pa krasijo nakupovalne centre že mesec ali dva pred decembrom. Tako pa prazniki izgubljajo vso svojo čarobnost.«
Nagisa Moritoki Škof, doc. japonologije, Vrhnika
»Vedno sem rada praznovala decembrske praznike na prostem, v centru Ljubljane. Zdaj, ko imam otroke, praznujem v družinskem krogu. Novoletna darila kupujem že v začetku decembra, saj kasneje pred novim letom zmanjka časa za nakupe. Zgodnje ponudbe trgovcev me ne motijo, saj ne dobivam reklam in zelo malo gledam televizijo. Moti pa me, da pred prazniki povsod vrtijo isto glasbo.«
Majda Skočaj, upokojena turistična delavka, Izola
»Zelo me moti, da so trgovine okrašene že novembra. Ko sem bila še zaposlena, smo zunanjost hotela okrasili v začetku decembra, notranjo okrasitev pa smo opravili šele tik pred prazniki. Letos sem konec oktobra svoja vnuka peljala v Italijo in čeprav sta še majhna, sta se tudi onadva čudila, da so ulice že okrašene. Saj razumem, da bi z okrasitvijo radi pritegnili v mesta čim več turistov in potrošnikov v trgovine, a mene to bolj odvrača kot privablja.«
Lucija Fatur, novinarka Radia Slovenija, Ljubljana
»V otroštvu smo božič praznovali z božično večerjo, darila pa sem dobila za novo leto. Zdaj, ko imam svojo družino, povabimo na božično večerjo babico in dedka, darila pa nas zjutraj čakajo pod smrečico. Opazila sem, da po trgovinah že oktobra zlagajo na police božične okraske. To je res prezgodaj, dovolj bi bilo konec novembra. Sama imam rada, da si praznično ozračje doma pričaramo okoli Miklavža, ker nam je vsem všeč decembrsko pričakovanje.«
Stanka Vulić, upokojenka, Savignano sul Rubicone, Italija
»V Italiji trgovci okrasijo izložbe že konec oktobra in božične okraske pospravijo šele konec januarja. Zato imam občutek, da je božič skoraj pol leta. Zdaj ni več praznik božiča, ampak je praznik nakupovanja. Včasih smo se družili in se veselili malenkosti, zdaj pa se obremenjujemo, ker ne moremo kupovati dragih stvari, ki nam jih tako vsiljivo ponujajo.«
Jana Bešter, upokojena uslužbenka, Škofja Loka
»Komaj mine 1. november, že so trgovske police in izložbe prepolne plastičnih jelk, neokusnih kitajskih figuric in žal le kičastih okraskov. Ne upoštevajo našega izročila, zato tudi ne dosežejo svojega namena. Občutek imam, da je trgovcem pomemben le zaslužek. Doma poskrbimo za prijetno praznično ozračje z ročno izdelanimi in klekljanimi okraski, ki prehajajo iz roda v rod.«
Marija Izirovski, upokojenka, Celje
»Kot otrok sem morala biti pridna, moliti in klečati, da mi je Miklavž prinesel darila. Za božič je mama pekla potico, ki smo se je otroci zelo razveselili. Za božično kosilo smo dobili košček suhega mesa ali kranjsko klobaso. Novega leta nismo praznovali. Drevesce smo krasili na božični večer s piškoti, bonboni in orehi, zavitimi v zlat ali srebrn papir. Potem smo vsak dan na skrivaj utrgali en okrasek z drevesca in tako vse do svetih treh kraljev. Če je praznovanje predolgo, ne veš niti tega, da je praznik.«
Niko Kitin, tržni inšpektor v pokoju, Domžale
»Novoletno okraševanje se zadnje desetletje po mojem mnenju začne veliko prezgodaj. Imam občutek, da trgovci kar tekmujejo, kako bi nas zasuli z reklamami, pravzaprav so že kar nadležni. Vsega je preveč, tako namreč izničijo predbožično ozračje. Preveč se poudarjajo materialne dobrine, kar ni smisel božično-novoletnih praznikov. Zame je božič družinski praznik, zato ga praznujemo v družinskem krogu. Pomembno je, da drug drugemu podarimo čas, ki ga preživimo skupaj.«
