LJUDJE IN DOGODKI (januar)
Na pobudo skupine ljubljanskih planincev, ki se je imenovala Piparji, je bilo 1. januarja 1893 v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Piparji so morali biti samski in pri sebi vedno nositi pipo. Organizirali so visokogorske ture in prirejali predavanja ter zabavne večere.
Blizu Osankarice na Pohorju so nemške sile 8. januarja 1943 uničile ves Pohorski bataljon. Padlo je 69 borcev, med njimi kmet in narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok in njegovi trije sinovi.
V Dražgošah se je 9. januarja 1942 začel tridnevni boj Cankarjevega bataljona z nemškimi policijskimi silami, ki so požgale vas in pobile 41 domačinov.
V Parizu so se predstavniki 149 držav 11. januarja 1989 sporazumeli o odpovedi uporabe kemičnega orožja in potrdili veljavnost ženevskega protokola o prepovedi uporabe strupenih plinov.
V Wallingfordu v Angliji je 12. januarja 1976 umrla svetovno znana pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie.
V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju se je 13. januarja 1958 začela prva povojna tridnevna stavka rudarjev. Rudarji so se uprli predvsem zaradi centralističnega načina določanja cen premoga in plač.
V Pečovniku je 14. januarja 1950 umrla pisateljica, zbirateljica in svetovna popotnica Alma Maksimiljana Karlin. Potovala je okrog sveta, po vrnitvi pa je objavljala potopise, romane in etnološke prikaze.
Papež Gregor XI. je 17. januarja 1377 zapustil Avignon v Franciji in rimski Vatikan povzdignil v papeško prestolnico.
Ob udeležbi 70 delegatov iz 27 držav se je 18. januarja 1919 začela pariška mirovna konferenca, ki se je končala s podpisom mirovnih pogodb 26. junija 1919 v Versaillesu.
V Bosni in Hercegovini se je 20. januarja 1943 začela dotlej največja ofenziva proti partizanom, ki se je končala z bitko na Neretvi, v kateri so rešili 4.000 ranjencev. Dolgo so zasluge za to pripisovali samo Titu, zdaj pa je jasno, da je imel pri reševanju odločilno vlogo Koča Popovič.
V Londonu je 24. januarja 1965 umrl državnik Winston Churchill, ki je bil ena izmed najpomembnejših osebnosti protifašistične zveze in sooblikovalec povojne ureditve Evrope. Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado.
V Ljubljani je 25. januarja 1995 umrl uveljavljeni etnolog in romanist Niko Kuret, raziskovalec ljudskih šeg, med drugim avtor knjige Praznično leto Slovencev in ljudskega burkeža Pavlihe.
V Avstraliji se je 26. januarja 1788 v Port Jacksonu izkrcalo prvih 736 kaznjencev, s katerimi so osnovali Sydney kot prvo evropsko naselbino na celini.
Na Dunaju je 26. januarja 1864 umrl srbski jezikoslovec in etnolog Vuk Stefanović Karadžić, ki je reformiral srbski jezik, pri čemer mu je pomagal naš rojak jezikoslovec Jernej Kopitar.
V Cesargradu se je 29. januarja 1573 zaradi krivic, ki so se dogajale kmetom, začel splošni hrvaško-slovenski kmečki upor, ki ga je vodil Matija Gubec.
V Delhiju je 30. januarja 1948 hinduistični fanatik ustrelil miroljubnega borca za svobodo in samostojnost Indije Mohandasa Gandhija, ki se je desetletja bojeval proti angleškemu kolonializmu.
