Uravnoteženje

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

jan. '15

Za  slovenske zmage

Iz Bruslja in od mednarodnih finančnih središč  dobiva Slovenija oziroma njena vlada vztrajna opozorila, naj država uravnoteži javne finance in izpolni zaveze o privatizaciji (prodaji) gospodarskih družb, v katerih ima prevladujoč lastniški delež. Ko gre za javne finance, naj vlada oziroma parlament sprejmeta ukrepe, ki bodo javno porabo »uravnotežili« s prihodki, ki  se natečejo v državni proračun. Po mnenju  Bruslja in  mednarodnih finančnih ustanov mora Slovenija oklestiti stroške zdravstva, šolstva, državne uprave in ne nazadnje mora tudi pokojnine uskladiti s proračunskimi zmožnostmi.

Hkrati je po prepričanju zagovornikov teh ukrepov treba »fleksibilizirati« trg dela, kar bi delodajalcem omogočalo zniževanje plač in enostavnejše odpuščanje. Zanimivo je, da ne iz Bruslja, Frankfurta ali Washingtona ni nobenih zahtev o obdavčevanju dobičkov. To je pravzaprav razumljivo, saj vse te ustanove neomajno zagovarjajo teorijo, da je rešitev vseh gospodarskih težav v popolnem spoštovanju pravil »odprtega tržnega gospodarstva«. Pri tem je zanimivo, da so se temu načelu odrekli, ko je šlo za sanacijo bank, ki so v največji meri povzročile finančno krizo, ki jo zdaj »saniramo« davkoplačevalci. Saj dokapitalizacija bank iz proračunskih sredstev ni nič drugega kot »podružbljanje« zgrešenih odločitev vodstev bank in podjetij v pretežno državni lasti, ki so pač sledila bolj ali manj jasnim navodilom vlad ali s politiko povezanih lobijev. Tako je bilo (ali je še?) tudi v Sloveniji, saj si je drugače nemogoče odgovoriti, kako je bilo mogoče, da so se »zgodili« TEŠ 6, Istrabenz, Merkur, TAM, Interevropa, Ljubljanska banka, NKBM … Pravzaprav je nepojmljivo, da so slovenski davkoplačevalci za sanacijo bank plačali več milijard evrov, zdaj pa bi jih država (vlada) prodala, hkrati pa »uravnotežila« javne finance z zmanjševanjem v ustavi zagotovljenih pravic.

Pri usklajevanju javnih izdatkov z dejanskimi zmožnostmi države se je treba ozreti tudi na dolgove, ki jih imajo naše občine. Nobena skrivnost ni, da jih je večina »zadolžena do grla« in jih je malo, ki imajo dejanske možnosti, da bodo županske obljube pokrile s svojimi realnimi prihodki. Zdaj jim grozi, da bo vlada zmanjšala »glavarino«, ki že do zdaj ni pokrivala občinskih stroškov. V resnici imamo v Sloveniji preveč občin. Za polovico bi – z nekaj pretiravanja – lahko rekli, da so pravzaprav nekdanje krajevne skupnosti, ki jim je zakonodaja naložila pristojnosti, ki jih pravzaprav ne morejo izpolniti. Zato je smiselno, da zakonodajalci ponovno razmislijo o konceptu lokalne samouprave  in poleg zmanjšanja števila občin postavijo okvire za učinkovito in cenejše delovanje upravnih enot.

Kako neučinkovita je zdajšnja organiziranost občin, se je pokazalo ob letošnjih poplavah, ko »vaške« občine preprosto niso zmogle zagotoviti ustrezne zaščite prebivalstva in njihovega imetja. Še več. Nekatere občine so potencialna poplavna območja prekategorizirale v gradbene parcele in tako pridobile denar, ki so ga – namesto za zagotovitev poplavne varnosti – porabile za druge namene s spiska predvolilnih obljub županov. Da, uravnoteženje javnih financ odpira tudi vprašanje zdajšnje (ne)učinkovitosti lokalne samouprave.

Večina ukrepov, ki naj vodijo v saniranje državnih financ,  bi morala izhajati iz treznega »domačega« razmisleka, ne pa slediti »evropskim direktivam«. Navsezadnje ni nobena skrivnost, da ta navodila spoštujejo predvsem države, ki nimajo dovolj poguma in samozavesti, da bi se v Evropski uniji  v resnici uveljavile kot enakopravne članice. V tem pogledu evropski poslanci iz Slovenije in drugi slovenski predstavniki v evropskih ustanovah bolj spominjajo na ubogljive šolarčke kot na  predstavnike suverene države. Ali se na primer vprašajo, ali člani evropskega parlamenta iz Nemčije, Francije, Italije, Nizozemske pri glasovanju bolj kot na strankarske interese gledajo na koristi svoje države oziroma državljanov. Pri takem neskladju se je dobro spomniti na ljudsko modrost, ki pravi, da tisto, kar je dovoljeno bogovom, ni dovoljeno volom. Da o ovcah ne govorimo.

Ludvik Škoberne       


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media