Strožji pogoji za pridobitev pravic in spremembe pri odmeri

Dobro je vedeti | jan. '15

Z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, so se zaostrili po prej veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev nekaterih vrst pokojnin, spremenil pa se je tudi način njihove odmere. Večina teh sprememb se uveljavlja postopno tako, da v začetku vsakega koledarskega leta začnejo veljati drugačni pogoji za pridobitev pravic, spremeni pa se tudi način določanja pokojninskih osnov, od katerih se odmeri pokojnine.

Zaostritve pogojev se nanašajo na višje starosti in daljšo pokojninsko dobo, spremembe pri določanju pokojninskih osnov pa na dolžino obdobja, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove (novi zakon za oboje uporablja enoten termin: osnove) za njihov izračun. V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše novosti.

Pogoji za starostno pokojnino

Pogoji za pridobitev te pokojnine se še vedno razlikujejo glede na spol zavarovanca in obsegajo sočasno izpolnjevanje določene starosti in pokojninske oziroma zavarovalne dobe. Za ženske so v letu 2015 na voljo naslednje možnosti:

• starost 58 let in 8 mesecev ter 39 let pokojninske dobe brez dokupa ali
• starost 62 let in 6 mesecev ter najmanj 20 let pokojninske dobe ali
• starost 64 let in 6 mesecev ter najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Za moške pa v tem letu veljajo naslednje možnosti:

• starost 59 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
• starost 64 let in 6 mesecev ter najmanj 20 let pokojninske dobe ali
• starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pokojninska doba obsega obdobja, prebita v obveznem zavarovanju (zavarovalno dobo), in druga obdobja, za katera so predpisi določali, da se upoštevajo kot pokojninska doba. Pokojninska doba brez dokupa, ki je novost v primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo in pogoj za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji možni starosti, pa obsega le obdobja obvezne vključitve v obvezno zavarovanje in obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti brez dokupa pokojninske dobe.

Starostna pokojnina pri nižji starosti

Starostno pokojnino je ob izpolnjevanju v zakonu določenih pogojev mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti. Sicer se predpisana starost (vendar pa ne v vseh primerih!) lahko zniža zaradi:

• skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno (znižanje predpisane starosti je odvisno od števila otrok in znaša 6 mesecev za enega otroka, 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri in 48  mesecev za pet ali več otrok),
• služenja obveznega vojaškega roka (na tej podlagi se predpisana starost lahko zniža za dve tretjini dejanskega trajanja služenja) in
• vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti (v tem primeru pa se lahko predpisana starost zniža za ves čas trajanja takega zavarovanja).

Zahtevane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa je mogoče znižati tudi zaradi obstoja t. i. beneficirane zavarovalne dobe. To je bilo mogoče pridobiti z delom na delovnih mestih, na katerih se je zavarovancem štela prebita zavarovalna doba s povečanim trajanjem, oziroma na podlagi osebnih okoliščin, zaradi katerih so bili zavarovanci, pri katerih so te obstajale, do konca leta 1999 upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od leta 2000 naprej pa do prištete dobe.

Katere starosti in za koliko se lahko znižajo

Zaradi skrbi za otroke lahko uveljavlja znižanje predpisane starosti praviloma ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva. Znižanja starosti na tej podlagi ni mogoče uveljavljati pri vseh možnih starostih, ki jih zakon določa za pridobitev te pokojnine! Njeno uveljavljanje je odvisno od tega, ali zavarovanka ali zavarovanec razpolaga z zadostno količino dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa! Ženska tako potrebuje 38 ali 39 let, moški pa 38 ali 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Če sta dopolnila 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se starost, pri kateri se lahko upokojita, določi tako, da se možno število mesecev znižanja na tej podlagi odšteje od starosti 65 let, vendar ne more biti nižje od starosti 61 let. Znižanje starosti lahko znaša v tem primeru največ 48 mesecev.

Če pa sta dopolnila 39 let (ženska) in 40 let (moški) pokojninske dobe brez dokupa, se starost, pri kateri se lahko upokojita, določi tako, da se ženski možno število mesecev znižanja na tej podlagi odšteje od starosti 58 let in 8 mesecev, vendar ne more biti nižje od 56 let, moškemu pa od starosti 59 let, pri čemer pa ne more biti nižje od 58 let. Za žensko lahko znaša možno znižanje starosti največ 32 mesecev, za moškega pa 12 mesecev.

Zaradi služenja obveznega vojaškega roka lahko uveljavlja znižanje predpisane starosti le moški. Tudi v tem primeru je znižanje odvisno od dopolnjene količine pokojninske dobe brez dokupa. Če je moški dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se starost, pri kateri se lahko upokoji, določi tako, da se možno število mesecev znižanja na tej podlagi odšteje od starosti 65 let, vendar ne more biti nižje od starosti 63 let. Znižanje predpisane starosti lahko znaša največ 24 mesecev. Če pa je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se starost, pri kateri se lahko upokoji, določi tako, da se možno število mesecev znižanja na tej podlagi odšteje od starosti 60 let, vendar ne more biti nižje od 58 let. Tudi v tem primeru lahko torej znižanje predpisane starosti znaša največ 24 mesecev.

Zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti lahko uveljavljata znižanje starosti tako ženska kot moški. Če je ženska dopolnila 39 let pokojninske dobe brez dokupa, se starost, pri kateri se lahko upokoji, določi tako, da se možno število mesecev znižanja na tej podlagi odšteje od starosti 58 let in 8 mesecev, vendar ne more biti nižje od 56 let. Znižanje predpisane starosti lahko znaša največ 32 mesecev. Če je moški dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se starost, pri kateri se lahko upokoji, določi tako, da se možno število mesecev znižanja na tej podlagi odšteje od starosti 59 let, vendar ne more biti nižje od 58 let. Znižanje predpisane starosti lahko znaša največ 12 mesecev.

Zakon določa tudi vrstni red njihovega upoštevanja, kadar so na razpolago vse naštete možne podlage znižanj starostne meje. Veljajo naslednja pravila:

• ženski se kot prvo upošteva možno znižanje predpisane starosti zaradi skrbi za otroke, nato pa, če so podani pogoji, še znižanje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Starost, pri kateri se lahko upokoji, se določi tako, da se možno število mesecev znižanj odšteje od starosti 60 let, upokojitvena starost pa ne more biti nižja od 57 let.
• moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se najprej zniža starostna meja zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, nato zaradi skrbi za otroke in nazadnje zaradi obveznega služenja vojaškega roka. Starost, pri kateri se lahko upokoji, se določi tako, da se možno število mesecev znižanj odšteje od starosti 60 let, upokojitvena starost pa ne more biti nižja od 58 let. Če pa je moški dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu starost, pri kateri se lahko upokoji, določi tako, da se možno število mesecev znižanja odšteje od starosti 65 let najprej zaradi skrbi za otroke, nato pa zaradi služenja vojaškega roka, vendar največ do starosti 63 let.

Tako pri ženski kot pri moškem velja pravilo, ki izključuje nadaljnja znižanja, če je spodnja meja možnega znižanja starosti že dosežena zgolj z upoštevanjem ene izmed možnih podlag!

Morebitno znižanje predpisane starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe pa lahko znaša toliko mesecev, kolikor jih je upravičenec pridobil na tej podlagi. Spodnja meja upokojitvene starosti v tem primeru ni predpisana!

Če so na voljo vse naštete možne podlage za znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se upokojitvena starost določi tako, da se najprej upošteva znižanje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, nato pa še po drugih podlagah. Te se lahko upoštevajo le v primeru, če še ni bila dosežena spodnja meja možne upokojitvene starosti, ki jo določa zakon. V praksi se dogaja, da se že s prvo od možnih podlag doseže spodnjo mejo dopustnega znižanja, zaradi česar druge podlage nimajo na še nižjo starost za pridobitev pravice nobenega vpliva več!

Izpolnitev pogojev z upoštevanjem dodane dobe

Novi zakon je ohranil pojem dodane dobe za četrtino obdobja, prebitega v obveznem dodatnem ali poklicnem zavarovanju. Dodana doba se zavarovancem, vključenim v taki obliki zavarovanja, šteje v pokojninsko dobo, zahtevano za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Upošteva se kot pokojninska doba brez dokupa, ki omogoča upokojitev pri najnižji starosti. Takšna doba pa, tako kot po prejšnjem zakonu, tudi po novem zakonu nima nobenega vpliva na višino odstotka za odmero starostne pokojnine. 

Pogoji za predčasno pokojnino

Pogoji za pridobitev predčasne pokojnine se v prehodnem obdobju še razlikujejo glede na spol zavarovanca. Ženska v letu 2015 izpolnjuje pogoje za pridobitev te pravice, če je dopolnila starost 58 let in 8 mesecev ter 39 let pokojninske dobe, moški pa, če je dopolnil 59 let starosti in 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri na enak način kot starostna pokojnina. V višini pa se od nje razlikuje. Izračuna se jo tako, da se starostno pokojnino (ki bi se odmerila upravičencu, če bi zanjo izpolnjeval pogoje) zniža za določen odstotek. Višina tega odstotka je odvisna od števila manjkajočih mesecev do dopolnitve starosti, pri kateri bi bili pogoji za pridobitev starostne pokojnine izpolnjeni. Za vsak mesec manjkajoče starosti se starostna pokojnina (za katero niso izpolnjeni pogoji) zniža za 0,3 odstotka. Znižanje je trajno!

V letu 2015 se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine za žensko upošteva starost 62 let in 6 mesecev, za moškega pa 64 let in 6 mesecev.

Pogoji za pridobitev vdovske pokojnine

Za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, pogojene z dopolnitvijo predpisane starosti, je v letu 2015 potrebna šest mesecev višja starost. Novo določena starost, ki omogoča pridobitev pravice do vdovske pokojnine, znaša 54 let in 6 mesecev.

Nova starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine vpliva tudi na spremembo začetka teka »čakalne dobe« za njeno pridobitev. Če vdova ali vdovec ob smrti partnerja še nista dopolnila 54 let in 6 mesecev starosti, dopolnila pa sta 49 let in 6 mesecev, izpolnjujeta zakonski pogoj za začetek teka čakalne dobe za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Čakalna doba se izteče z dopolnitvijo starosti 54 let in 6 mesecev.

V veljavi sta tudi novi starosti, pri kateri upravičenca do vdovske pokojnine izgubita pridobljeno pravico, če pred njuno dopolnitvijo skleneta novo zakonsko zvezo. Vdova izgubi pravico, če sklene novo zakonsko zvezo, preden je dopolnila 58 let in 8 mesecev, vdovec pa 59 let. Če sta vdovsko pokojnino pridobila ali obdržala zaradi popolne nezmožnosti za delo, pa pravico do vdovske pokojnine obdržita kljub sklenitvi zakonske zveze pred dopolnitvijo navedenih starosti.

Pogoji za pridobitev družinske pokojnine

Starši, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če je mati dopolnila 59 let, oče pa 60 let. Starost, ki velja za mater, se je zvišala za eno leto.

Navedeni starosti sta tudi zakonsko določeni meji za trajno ohranitev že priznane pravice do družinske pokojnine, pridobljene zaradi trajne nezmožnosti za delo. Če namreč v času trajanja pravice, pridobljene na tej podlagi, mati dopolni 59 let, oče pa 60 let, trajno obdržita pravico do družinske pokojnine.

Spremembe pri izračunu pokojninske osnove

V letu 2015 se pokojninske osnove, od katerih se odmerijo starostne, predčasne in invalidske pokojnine, izračunavajo tako, da se upoštevajo mesečna povprečja osnov (plač in/ali zavarovalnih osnov) iz katerih koli za zavarovanca najugodnejših zaporednih 21 let zavarovanja od vključno leta 1970 naprej. To obdobje je za eno leto daljše kot v letu 2014. Če so za zavarovanca, ki se letos upokojuje, na razpolago vsa mesečna povprečja osnov od vključno leta 1970 naprej, je mogoče izračunati 25 različnih pokojninskih osnov. Pokojnina se po uradni dolžnosti odmeri od pokojninske osnove, ki je za zavarovanca najugodnejša.

Jože Kuhelj