Topel dom za prijetno zimo

Prosti čas | jan. '15

Stanje, ko nam je ravno prav toplo, imenujemo toplotno ugodje. Poleg same temperature zraka v prostoru vplivajo na ugodje še vlažnost in hitrost zraka, sevalna temperatura obodnih površin (predvsem sten in tal), pa tudi aktivnost posameznika in debelina njegovih oblačil.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) temperatura v bivalnih prostorih ne bi smela nikoli pasti pod 18 ⁰C. Seveda so temperature, ki jih želimo dosegati v stanovanjskih zgradbah, precej višje. V dnevni sobi in jedilnici, torej v prostorih, kjer ljudje večinoma sedijo ali se malo gibajo, skušamo zagotavljati temperaturo okoli 22 ⁰C. V kuhinji je lahko temperatura tudi za kakšno stopinjo nižja, malo zaradi dogrevanja ob uporabi pečice in kuhališča, malo zaradi samih dejavnosti, ki so vsaj delno povezane z gibanjem. Temperatura v spalnici je običajno precej nižja, priporočljiva je okoli 18 ⁰C, najtoplejši prostor v stanovanju pa mora biti kopalnica, kjer naj bo temperatura okoli 24 ⁰C. Našteti podatki veljajo za stanovanja, ki jih ogrevamo sevalno s klasičnimi grelnimi telesi. Ta sistem uporablja v Sloveniji večina gospodinjstev, tako tista s samostojno (etažno) centralno napeljavo kot tudi tista, ki so priključena na daljinske ogrevalne sisteme (toplarne). Je pa treba poudariti, da radiatorji (A) danes niso več skupek grdih cevi, ki bi jih najraje skrili pred pogledi. Pogosto lahko nadomestijo celo sliko ali skulpturo.

V primeru talnega ogrevanja (B) je temperatura zraka nekaj stopinj nižja, temperatura tal pa ne sme presegati 25 ⁰C. Podplati oziroma stopala so namreč zelo dovzetni za temperaturne razlike, zato nas tudi v dobro ogretih prostorih lahko zazebe, kadar stanovanje leži npr. nad neogrevano kletjo. Kadar si v takih prostorih ne moremo omisliti talnega ogrevanja, si lahko vsaj delno pomagamo z namestitvijo preprog tam, kjer se zadržujemo več časa (v jedilnici, pod sedežno garnituro, vzdolž kuhinjskega niza). V kopalnici se praviloma še vedno odločamo za izvedbo tal v keramiki, ki v primerjavi z lesenimi tlaki in tekstilnimi oblogami delujejo hladno celo v najtoplejših poletnih mesecih, zato je tu toliko bolj zaželeno talno ogrevanje (lahko tudi električno, neodvisno od centralnega ogrevalnega sistema). Ni pa keramika več edini material, primeren za talno instalacijo, lahko se odločimo tudi za laminat, plastiko, večino parketov, kamen in celo tekstilne obloge.

Seveda pa klasični radiatorji in talno ogrevanje niso edina možnost. Pri nas manj znano je nizkotemperaturno stensko ogrevanje,  podobno talnemu. Z njim dosegamo manjše temperaturne razlike glede na višino, izognemo se nastanku kondenza in plesni na zunanjih stenah, poleg tega pa je zelo primerno tudi za alergike, saj zmanjšuje dviganje prahu zaradi kroženja zraka. Žal pa ima ta način tudi nekaj slabosti: obodne površine morajo ostati proste, kar pomeni težave pri nameščanju večjih kosov pohištva, kot so omare, bolj težavno izvedbo elektro- in vodovodnih inštalacij, pa tudi žebljev ne smemo kar »na pamet« zabijati tja, kamor bi želeli obesiti slike, saj lahko poškodujemo cevi.

Ne glede na način ogrevanja, tudi v prostorih, kjer to na prvi pogled ni opazno, zrak vedno kroži. Topel zrak se dviga, medtem ko se hladen spušča k tlom. To velja upoštevati v zgradbah z višjimi stropi, galerijami ali stopnišči, ki od bivalnih prostorov niso ločeni z vrati in hodniki. Tam so višje ležeči prostori precej toplejši, a ker so tam običajno prav spalnice, je ogrevanje včasih celo nepotrebno. Uravnavanje različnih temperaturnih pogojev v posameznih prostorih poenostavi nameščanje termostatskih ventilov.

konvektorski grelnik

V vsakem primeru moramo upoštevati tudi velikost steklenih fasadnih površin, predvsem tistih, ki lovijo zimske sončne žarke. Okna namreč bistveno pripomorejo k dogrevanju prostorov, prav tako kot so še vedno – kljub vse boljši izolativnosti – kriva za velik del toplotnih izgub. Da bi zagotovili čim manjša nihanja temperatur v bivalnih prostorih, namestimo termostate, ki ohranjajo enakomerno ogrete prostore ne glede na vremenske pogoje.

V želji, da bi ohranjali stanovanje čim toplejše, pogosto pozabimo na prezračevanje. Pogosta napaka je pripiranje oken (z nagibom) za daljši čas, pogosto kar čez noč, kar pa je energetsko zelo potratno. Okna raje pustimo odprta na stežaj, po možnosti v več prostorih hkrati, tako da prisilno zamenjamo v najkrajšem možnem času čim večjo količino zraka. Zadostuje nekaj minut vsak dan, vsekakor pa moramo biti pozorni, da se ohladi le zrak v prostoru, ne pa tudi obodne površine.

Še en pri nas manj znan način je toplozračno ogrevanje. Namesto radiatorjev, kamor dovajamo po ceveh toplo vodo, ogrevamo prostore z vpihavanjem toplega zraka. Ta sistem je primeren predvsem za manjše pritlične hiše in dobro izolirane zgradbe, ki so kakovostno zatesnjene. Dobro pri tem sistemu je to, da se prostori hitro ogrejejo, izognemo se zračenju, saj gre za konstantno vpihavanje novega svežega zraka, poleg tega pa sistem poleti uporabimo tudi za hlajenje prostorov. Na podoben način delujejo tudi že dolgo znani kaloriferji in samostojni konvektorski grelniki. Te uporabljamo tam, kjer je potrebno občasno dogrevanje (npr. v kopalnicah), ali v stanovanjih, ki bi jih radi na hitro ogreli (vikendi, stanovanja, ki jih dajemo v najem). Konvektorji so enostavni za uporabo, saj vtič vtaknemo v običajno električno vtičnico, konvektor pa postavimo na tla ali pritrdimo na steno. Pogosto se zanje odločamo, kadar želimo nadomestiti že preživete in zelo potratne termoakumulacijske peči.

Kadar govorimo o dogrevanju, bodisi pred začetkom kurilne sezone bodisi le zaradi prijetnejšega vzdušja, ne moremo mimo kaminov. Ti delujejo tudi kot del centralnega ogrevalnega sistema, takrat so kurišča zaprta. Običajno pa jih uporabljamo predvsem lokalno, praviloma za ogrevanje dnevnih prostorov. Je pa toplotni izkoristek pri odprtem kaminu le do 50-odstoten. Čarobnost migotajočih plamenčkov, prasketanje in vonj po lesu lahko vsaj delno nadomestimo z zadnje čase zelo popularnimi kamini na biogorivo. Ti v primerjavi s klasičnimi pečmi ne potrebujejo dimnika in si jih zato lahko privoščimo tudi v blokih ali hišah, kjer nimamo možnosti priklopa na dimnične jaške. Večinoma gre za manjše premične gorilnike, ki jih lahko uporabljamo tako v stanovanju kot zunaj. Čeprav so kamini na bioetanol mišljeni predvsem kot dekorativen element, prostor tudi dodatno ogrejejo. Ne smemo pa pozabiti, da tudi etanol za izgorevanje potrebuje kisik, zato je nujno občasno prezračevanje.

 Nina Belopavlovič, univ. dipl. inž. arh.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media