Baldrijan krepi živce
Že latinsko ime baldrijana – Valeriana officinalis – govori o tem, da gre za vsestransko zdravilno rastlino, valere namreč pomeni biti zdrav. Poznamo ga tudi pod imeni zdravilna špajka, božjastnica ali mačja trava – vonj posušenih korenin namreč privablja in draži mačke. Je trajnica, ki zrase do 1,5 metra visoko. Na vrhu pokončnega votlega stebla so drobni cvetovi združeni v kobul rožnate ali bele barve.
V ljudskem zdravilstvu so ga od nekdaj uporabljali kot blago pomirjevalo in uspavalo. Še vedno baldrijan uporabljamo kot naravno pomoč za zdravljenje živčne izčrpanosti, prebavnih motenj, neenakomernega srčnega utripa in težav v menopavzi. Blaži črevesne krče in odganja vetrove.
Pomaga pri nespečnosti, saj pomirja in izboljša kakovost spanca. Poleg tega blaži tesnobo, pomirja živce in razdražljiv želodec, blaži depresijo, vzbuja apetit. Priporoča se tudi pri težavah s srcem, saj razširja žile, in za lajšanje migrenskih glavobolov.
Najpogosteje za zdravilne pripravke uporabljamo koreniko s številnimi rjavkastimi koreninicami. Izkopljemo jih v jesenskem času, na hitro posušimo in sesekljane uporabimo za zdravilne izvlečke (hladne). Iz cvetja in listja pripravljamo zdravilne tinkture, recimo eno čajno žličko cvetov prelijemo s četrt litra vode.
Baldrijanov čaj pripravimo kot poparek ali z namakanjem v hladni vodi. Dodamo mu lahko tudi janež, hmelj ali meliso in tako dobrodejne učinke še povečamo.
