Razpršena skrb za starejše ljudi

jan. '15

 Medtem ko smo bili pred dobrimi štiridesetimi leti Slovenci vzor marsikateri drugi državi po odlični skrbi za starejše, je danes slika popolnoma drugačna. Prepočasi sledimo sodobnim konceptom, s starejšimi se ukvarjajo znanstveniki, raziskovalci, sociologi, zdravniki različnih strok (razen specialistov geriatrov, ki jih sploh nimamo), psihiatri in psihologi – vsak na svojem področju in s svojega vidika.

Zato se lahko upravičeno vprašamo, kam gre slovenska gerontologija. Tako se je glasil tudi posvet, ki ga je Gerontološko društvo Slovenije pripravilo ob  45. obletnici svojega delovanja. Društvo je nastalo na pobudo utemeljitelja slovenske gerontologije dr. Bojana Accetta in je tesno sodelovalo  z »njegovim« Inštitutom za gerontologijo in geriatrijo v Ljubljani. Že od vsega začetka povezuje strokovnjake ter druge ljudi, ki delajo s starimi ljudmi v socialnem ali zdravstvenem sistemu – od zdravnikov, medicinskih sester, socialnih delavk in delavcev, fizioterapevtov, delovnih terapevtov do arhitektov in pravnikov –  ali se ukvarjajo z gerontološkimi vprašanji na področju izobraževanja in usposabljanja ali raziskovanja.

Temeljni cilj društva je izboljševati kakovost življenja starih ljudi in tako tudi preprečevati osebne stiske in težave, ki prihajajo s starostjo. Da bi se čim bolj približali ljudem, gerontološko društvo po vsej Sloveniji pripravlja predavanja in delavnice za vadbo spomina in krepitev zbranosti, o pomenu zdrave prehrane in gibanja v zrelih letih, o oskrbi dementnega človeka in podobnih temah. Zelo aktualna je bila recimo v lanskem letu delavnica z naslovom Strategije preživetja starejših ljudi v krizi.

Skoraj pozabljena geriatrija

V zadnjih desetletjih nismo dovolj hitro sledili sodobnim konceptom te doktrine (gerontologija je veda o bioloških, socioloških, ekonomskih pojavih in procesih staranja). Razvijali smo domsko varstvo, precej ob strani pa pustili druge vidike, ki bistveno vplivajo na kakovost življenja: od priprav na upokojitev in kasneje na aktivno starost do pomoči na domu, upoštevanja individualnih želja in potreb pri razvijanju storitev ipd. Opravljenih je bilo nekaj raziskovalnih projektov v zvezi s staranjem in starajočo se populacijo, a raziskovalci so pogosto precej odmaknjeni od prakse. Tudi izobraževanju nismo posvečali dovolj pozornosti. Posamezne gerontološke vsebine so se  pojavljale na fakulteti za družbene vede ter na fakulteti za socialno delo. Edini, ki pa omogoča študij socialne gerontologije na vseh treh stopnjah študija, je zavod Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor.

Najbolj pa zaostajamo na področju geriatrije (zdravljenja starejših ljudi), ki je sicer v svetu ena izmed najhitreje razvijajočih se ved. Pri nas postaja že nacionalna potreba, saj imamo starejših od 65 let že 17,5 odstotka, zlasti hitro pa narašča delež starejših od 80 let, ki potrebujejo veliko več tuje oskrbe in nege.

Študenti petega letnika mariborske medicinske fakultete imajo poseben predmet geriatrija, medtem ko ljubljanska medicinska fakulteta že nekaj let pripravlja prenovo študijskega programa, ki naj bi kot samostojen predmet v šestem letniku uvedel tudi geriatrijo. Študenti zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije se s specifičnimi znanji seznanijo pri posameznih predmetih, največ znanja in izkušenj pa pridobijo šele s prakso. Z geriatrično medicino so se še največ ukvarjali v nekdanjem Centru za vojne veterane v Bolnišnici dr. Petra Držaja na Vodnikovi cesti v Ljubljani. Zdaj se imenuje Center za geriatrično medicino, v okviru katerega delujejo bolnišnični oddelek, ambulanta za geriatrično medicino in ambulanta splošne medicine.

Po mnenju sodelujočih na posvetu potrebujemo več sodelovanja med strokami, zato bi bil dobrodošel odprt forum, nekakšno stičišče, kjer bi lahko strokovnjaki vseh profilov, nikakor ne le z akademskega področja, razpravljali, komunicirali, si izmenjevali izkušnje in ideje. Celostno je treba urediti dolgotrajno oskrbo, poenotiti cene storitev med institucijami, bolj slišani morajo postati neformalni oskrbovalci starih ljudi (pri nas kar 200 tisoč ljudi neguje bolnega ali onemoglega svojca), centri za geriatrično medicino pa bi morali zaživeti še v drugih bolnišnicah.

 PODPIS: Gerontološko društvo Slovenije izdaja svetovalne knjižice – nekaj jih je izšlo v sodelovanju z Vzajemnostjo.

 

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media