Podpulfrca – ob poti na Lubnik 

Prosti čas | feb. '15

Podpulfrca se stika tik nad glavno prometnico v dolini.

Priznam, kar nekajkrat sem bil v dvomih, kako se napiše in izgovori eno izmed najbolj nenavadnih imen slovenskih vasi – Podpulfrca. »Tudi sama ne vem, kateri zapis je pravilen,« je povedala domačinka Marica Dolenec iz ene najmanjših slovenskih vasi, ki leži pri Škofji Loki. »Vasi pravimo Podpurflca, na krajevni oznaki pa piše Podpulfrca! A ni nujno, da je zadnje pravilno, saj tabla stoji ob cesti šele nekaj let …«

Naselje je verjetno dobilo ime po stopah (mlinu) za izdelovanje smodnika in je izpeljanka iz nemške besede za stope – 'pulverstampfe'. Stope pod vasjo Gabrovo so omenjene v zapisih iz leta 1560. Obratovale so  s pomočjo vodnega kolesa na potoku, ki priteka izpod Gabrovega. V začetku preteklega stoletja je okrajno sodišče urejalo hišne številke okoli Škofje Loke, obenem so določili meje Podpulfrce, ki je postala del mesta. Prej je bilo naselje namreč del bližnjega Zminca. V Podpulfrci je danes deset hiš, število prebivalcev pa se podobno kot pred stoletjem giblje med 30 in 40.

»Zelo starih ljudi žal ni več v vasi,« pravi 65-letna Marica. »Zato o res starih časih ne vem veliko. Oče je bil doma na edini večji kmetiji v vasi. V družini se je rodilo kar 16 otrok in vsi so morali trdo delati za preživetje na posestvu s strmimi pobočji. Danes je njiv le še za vzorec, nad travniki pa se dviguje gozd. Med lanskoletnim žledom je bil zelo poškodovan in med čiščenjem gozda se je eno izmed debel privalilo prav do sosedove hiše. Še dobro, da takrat ni bilo nikogar na dvorišču! V vasi je bilo nekoč živahnejše. Med drugim so bili tu trgovina, mlin, kovačija in mizarska delavnica.«

Iz otroških dni ji ostajajo prijetni spomini na sankanje po strmem kolovozu za hišo. Danes je to asfaltirana cesta, ki se spušča proti Sori in pomeni najvarnejšo priključitev na glavno cesto. »Tale, ki je speljana mimo kapelice in naše hiše, bi morala biti enosmerna!« poudari. »Priključek na glavno cesto je namreč zelo nepregleden ter zato nevaren! Še pred desetletjem je bila Blegoška cesta, kot ji pravimo, makadamska. Prometa pa je bilo tod že nekdaj kar veliko, saj je cesta priljubljena med izletniki.«

Stara vojaška italijanska cesta predstavlja eno najprivlačnejših poti na razgledni Lubnik (1025 m) ali pa povezavo do smučišča Stari vrh. Omogoča tudi razgledno vožnjo naprej skozi vasi, ki so raztresene po pobočjih med Selško in Poljansko dolino. Mnogi se podajo s kolesom vsaj do Breznice, od tam je do planinske koče na vrhu Lubnika le še dobre pol ure hoje. Najbolj zagretim pohodnikom pravijo kar Lubnikarji in tudi Marica je med njimi. »Dovolj je, da se na vrh povzpneš vsaj 15-krat v letu dni,« pove z nasmehom.

Marica Dolenec pri kapelici sv. Ane

Na nasprotnem bregu je vas Bodovlje, mimo katere je speljana trasa nove cestne obvoznice, ki bo rešila dolgoletne prometne zagate Škofje Loke in okoliških krajev.

Pogovoru se je pridružila še hči Lidija in skupaj smo se sprehodili skozi vas. Spotoma sta me seznanjali z imeni posameznih domačij: Pr'Pahovc, Pr'Žirinc, Pr'Tonkuc … Mimo lesenega kažipota, ki izletnike usmerja proti Lubniku, smo se podali do poznobaročne kapelice sv. Ane, postavljene tik ob cestnem odcepu. Mimogrede od najbližjega soseda izvemo, da so jo zgradili Brezničani. »V vasi kar sto let ni bilo otrok in tako so se odločili postaviti kapelico. Menda je pomagalo …« pove tudi spremljevalkama neznano zgodbo.

Besedilo in fotografiji: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media