Št. 2, februar 2015

  • Od začetka do konca

    feb. '15

    Prepričana sem, da nas je ekonomska kriza doletela tudi zato, ker smo izgubili kompas in se prepustili zgolj in samo materialnemu svetu. Hlastanje po še več dobrinah in denarju nas je zaslepilo. Odveč so mladi, nepotreben strošek so starejši, srednja generacija pa se šibi pod bremeni dela v službi in družini. Izgubili smo zdrav odnos do življenja, katerega del je vedno bila tudi smrt. Danes več kot polovica ljudi pri nas umre v bolnišnici, čeprav si večina želi umreti doma. Sodobna družba je smrt tabuizirala in jo iz domačega okolja skrila v ustanove, prav tako rojstvo. Rojstvo in smrt sta dva naravna pojava v življenju, ki sta se včasih dogajala v domačem okolju.

Kazalo

Maribor Območna enota Maribor je po številu zaposlenih druga največja Zpizova enota v Sloveniji z 72 zaposlenimi; od tega jih osem dela na ptujski izpostavi. Na lokaciji območne enote pa ima, kot pojasni njena direktorica Breda Prah, svoje prostore še trinajst zaposlenih iz službe za (domačo in mednarodno) revizijo sektorja za izvajanje zavarovanja, devet zaposlenih iz sektorja za izvedenstvo in dva sodelavca pravne službe sektorja za pravne in splošne zadeve.

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Bralka bi rada izvedela, kako je s pacientovimi pravicami v zvezi z zdravljenjem v tujini. Stara je 65 let in moram na operacijo hrbtenice. Pred približno letom dni se je v UKC pozanimala glede čakalne dobe za tovrstno operacijo in odgovorili so ji, da so čakalne dobe za operacijo hrbtenice tudi dve leti in več. V zadnjem letu dni se ji je stanje poslabšalo in potrebuje operacijo čim prej. Ko je poklicala na UKC, so ji odgovorili, da so se čakalne dobe zdaj celo podaljšale, tako da lahko operacijo pričakujem najprej v letu 2016, lahko pa tudi kasneje. To pa se ji zdi predolga doba. Zato jo zanima, ali ima zaradi tega pravico, da jo operirajo v tujini.

Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin Poklicala je zaskrbljena starejša gospa; ker se ji je približeval termin za dolgo pričakovano operacijo kolena, sama pa je doma skrbela za moža v začetnem stadiju demence. Skrbelo jo je, kdo bo skrbel zanj, ko bo ona na operaciji in po njej, ko bo njena mobilnost omejena?

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Pogoj za izredno uskladitev verjetno izpolnjen, izvedba pa vprašljiva Kot je bralcem glasila znano, se vrednost pokojnin v času njihovega izplačevanja ohranja z usklajevanjem. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPI-2), ki velja od 1. januarja 2013, je dotedanja pravila usklajevanja pokojnin spremenil.

Uskladitev statusa z novo zakonsko ureditvijo Ni dolgo tega, ko ste lahko v številnih sredstvih javnega obveščanja zasledili informacijo o tem, češ, da ZPIZ nekaterim upokojencem jemlje pokojnino oziroma jim po uradni dolžnosti priznava status zavarovanca oziroma celo izdaja odločbe o vračilu pokojnine zaradi preplačila. Lahko bi rekli, da je nastala prava zmeda, vendar pa se je treba vprašati, kdo je to zmedo povzročil. Za lažje razumevanje nastale situacije je prav, da se povrnemo v daljše obdobje nazaj.

Zdus

Učinkovito sporazumevanje Naročnica je na enem od srečanj potožila, da ima z bližnjimi precejšnje težave v sporazumevanju. Občutek ima, da je ne slišijo, ko jim sporoča svoje želje ali pa se skregajo takoj, ko želi razčistiti kaj, kar je, po njenem mnenju , narobe. Potem je užaljena, nekaj dni je tiho, in se pusti prositi, da spet komunicira na običajen način. Ne ve, ali je ona tista, ki nima potrpljenja in se prehitro razburi oziroma umakne ali so neuvidevni njeni sogovorniki, v vsakem primeru ji to jemlje energijo in veselje do življenja.

Kako je bilo pred 40 leti? Svet zavoda bo na seji konec tega meseca med drugim, tako kot že vrsto let, obravnaval tudi letno poročilo o poslovanju v preteklem letu. O najpomembnejših statističnih in drugih podatkih, ki ga opredeljujejo, bo govor v naslednji številki glasila. V tej pa bomo nekaj prostora namenili zgodovini, ki je zelo zgovorna.

Pesem v trgovskih centrih AD ZDUS

Spomini namesto spominkov Marušo in Lucijana Skoka iz Ljubljane smo spoznali – kje drugje kot na izletu! Sta zgovoren in zabaven par, in že na prvi pogled se opazi njuna povezanost in uglašenost, predvsem pa ljubezen do življenja in želja po doživetjih. Našla sta se v zrelih letih in odkrila, da sta kot ustvarjena drug za drugega.

Kuhinja iz pravljice Mizarske spretnosti Janka Zakovška imajo korenine pri njegovem očetu in dedu.

Po duši kulturnica, po srcu učiteljica Sivolasa gospa, počasnega, utrujenega koraka, a ostrega uma in izjemnega spomina. Letos bo naštela 90 poletij, z možem bosta prihodnje leto skupaj že 70 let. Berta Čobal Javornik, ki živi v Pernici pri Mariboru, je po duši kulturnica, po srcu pa učiteljica. Skozi njene roke je šlo 35 generacij prvošolcev. Je pobudnica dneva upokojencev in založniške dejavnosti.

 Številne nesreče, ki so doletele kraj, so terjale veliko žrtev »Obcestno središčno naselje z gručastim jedrom leži v osrčju Dravinjske doline med Roglo na severozahodu in Bočem na vzhodu, jugovzhodno od Slovenskih Konjic. Zahodno od vasi se v Dravinjo izlivata potoka Klokočovnik in Žičnica. Kraj leži ob križišču cest proti Slovenskim Konjicam, Poljčanam in Slovenski Bistrici. Starejše jedro je v okljuku Dravinje pri barokizirani župnijski cerkvi sv. Duha iz 17. stoletja, mlajši del pa na vzhodu,« je najprej na kratko opisal svoj rojstni kraj 64 – letni upokojeni časnikar in državni uslužbenec Peter Štefanič, nazadnje zaposlen na Uradu Vlade RS za komuniciranje. Še vedno živi na domačiji Pri Petru, le devet metrov stran od cerkvenega zvonika, in z veliko ljubeznijo skrbi za bližnji sadovnjak na levem bregu Dravinje.

Le prvi verz je podarjen Vse ostalo je trdo delo, pravi Ivo Svetina, priznani slovenski pesnik, dramatik, esejist in prevajalec z ogromnim opusom, ki obsega več kot 20 pesniških zbirk, 10 dram, 3 zbirke esejev, 5 pravljic za otroke in več prevodov. Ustvaril ga je kljub temu, da je bil vedno zaposlen, najprej na slovenski televiziji (dramaturg in urednik dramskega programa), potem v Slovenskem mladinskem gledališču (dramaturg in umetniški vodja), podsekretar na Ministrstvu za kulturo in dolga leta direktor Slovenskega gledališkega muzeja. Lani se je upokojil, a ne bo zapečatil svoje ustvarjalne duše.

KULTURA — sprehod

LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS

Vzor organistom in pevovodjem Novembra lani je minilo 150 let od rojstva Karla Bervarja, cerkvenega glasbenika in skladatelja, organista, učitelja in ustanovitelja privatne orglarske šole v Celju. V rojstnem Motniku so ob tej priložnosti odkrili njegov doprsni kip.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Čas zrelih trav Magda Kastelic Hočevar, štiriintrideset let učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli v Žužemberku, je topla, nežna, vedra, nasmejana, iskrena, dobrohotna, razigrana, ljubezniva, hudomušna in iskriva, a tudi zelo delovna, odločna, vztrajna ter nepopustljiva.

Domačija na tržaškem Krasu V središču občine Repentabor v tržaški pokrajini je slikovita vas Repen, kjer stoji muzejska Kraška hiša. Obiskovalec se na vsakem koraku sooča s kakovostnim kraškim kamnom, ki ga že iz davnine tenkočutno oblikujejo domači kamnoseki v uporabne in okrasne izdelke.

Vrbišće šjme V dolini reke Reke, nekaj kilometrov vzhodneje od Ilirske Bistrice, se skrivajo zanimive tradicionalne maske, ki so do skorajda nedavna ostajale neznanka širši in strokovni javnosti, ušle pa so celo znanemu slovenskemu raziskovalcu mask Niku Kuretu. To so Vrbišće šjme, kot se imenujejo sami.

Ko medenično dno popusti Težave zaradi povešene maternice, ki pritiska iz nožnice ima okoli petina žensk. Čeprav niso nevarne, so pa lahko zelo neprijetne.

Na toplem je luštno …   … in tudi vaje je precej lažje narediti, ko smo manj oblečeni. Seveda napotki za gibanje na svežem zraku ostajajo še vedno isti: redni sprehodi, hitra hoja in tudi tek, kdor ga zmore. Dobro pa med tem zaleže tudi kakšen dodatni dvig rok in nog ter kroženja s celim telesom in sklepi. Pred vadbo dobro prezračite prostor.

Vsakdo je lahko darovalec Vsak se lahko opredeli kot darovalec organov po smrti in gotovo je prav, da o tem v življenju vsaj razmišljamo in predvsem, da svojo odločitev, takšno ali drugačno, zaupamo svojcem. Ti bodo po naši smrti odločali, kaj potem.

Ne spreglejmo sprememb v ustni votlini Na ustnicah, jeziku in sluznici v ustni votlini se pogosto pojavijo različne spremembe, ki so lahko precej moteče. Kažejo se lahko kot mehurčki, razjede, bele lise ipd. Vzroki za njihov nastanek so zelo različni. Najpogosteje so spremembe nenevarne, včasih pa lahko predstavljajo resnejše obolenje.

Učinkovit imunski sistem najboljši zdravnik Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi, bakterijami in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo telo. Njegova temeljna naloga je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Zato bi ga lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Izvidniške celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge čakajo v zasedi. Vsi ''rodovi vojske'' imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. Delovati morajo usklajeno, če zataji samo eden od podsistemov, se obramba sesuje. In bolezen je tu!

Kaj bo za kosilo?

Mastno, a ne preveč Postopki priprave hrane s toplotno obdelavo so kuhanje v vodi ali sopari, praženje, dušenje, cvrtje, peka v pečici, v foliji, na žaru, nad žerjavico in nekateri novejši, z uporabo mikrovalovne pečice, kuhanje v voku itd. Vsak izmed teh načinov ima svoje posebnosti, prednosti in slabosti. Ker je februar mesec pustnih dobrot, se posvetimo cvrtju.

Padci so pogostejši, kot si mislimo Poškodbe so peti vodilni vzrok smrti starejših ljudi in večina je povezanih s padci. Od 28 do 35 odstotkov ljudi, starih 64 let in več, ki živijo v domačem okolju, pade enkrat na leto. Število padcev narašča s starostjo in stopnjo telesne nezmožnosti. Tisti, ki živijo v domovih starejših občanov, padajo pogosteje kot tisti, ki živijo v doma.

Zeolit za razstrupljanje telesa Zeolit za razstrupljanje telesa

Zakaj naj uživamo maščobne kisline omega 3? V našem telesu je ravnovesje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami potrebno za optimalno rast in razvoj, še posebej možganov, oči, živčevja ter za ustrezno ravnovesje vnetnih procesov v organizmu. Obe vrsti sodita med esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih telo samo ne more zgraditi, pač pa jih moramo vnesti s hrano. V običajni prehrani, ki vsebuje meso, sončnično olje, premalo pa je zelenjave in rib hitro zadovoljimo potrebo po omega 6, ne pa tudi po omega 3 maščobnih kislinah.

Vesela in zadovoljna Ana Kranjc je po rodu Kočevka, vendar si je družino ustvarila v Ljubljani in tu tudi ostala. Še vedno pa neguje stike s svojim rodnim krajem. Je zadovoljna in vesela gospa, rada pa ima tudi izzive, zato se je prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.

Argentinski tango – ples za vse generacije Pod izrazom argentinski tango jih mnogo pomisli na tri stvari: na strasten ples, vrtnico in rdečo barvo. Te predstave želim nadomestiti z besedami: spoštljiv ples (plesalci vložijo ogromno truda v to, da so plesalke srečne), hrana in pijača (ki sta poleg plesa središče dogajanja na tango večerih) in pa mnogotere barve na oblačilih in plesnih čevljih tango plesalk.

ZDRAVJE KRATKA ZDRAVILSTVO

Da le ne bi goljufala države!

Mesto ob vznožju Snežnika

Tudi živali so predebele Skoraj vsi, ki imamo doma hišnega ljubljenčka, smo se najbrž že srečali z vprašanjem, katera hrana je zanj najboljša. Nenadoma ne vemo več, koga naj poslušamo: vzreditelj, kjer smo kužka dobili, priporoča eno, veterinar drugo, v trgovini za male živali slišimo tretje, naši pasji prijatelji imajo spet vsak svoje mnenje … Eni so prepričani, da pes »človeške« hrane niti poskusiti ne sme, drugi menijo, da je »pasja« hrana vse preveč umetna in vir številnih zdravstvenih težav.

Vrtna sezona je pred durmi Od februarja, ko so noči še hladne, je že pravi čas, da načrtujemo prve zasaditve in se pripravljamo na setev vrtnin in dišavnic. Odločimo se lahko za neposredno setev na gredo ali pa sadike vzgojimo v zavarovanem prostoru, od koder jih pozneje presadimo na prosto, kjer bomo vrtna tla v naslednjih dneh primerno obdelali in pognojili.

Dve vzpenjajoči se lepotici Obe sta nadvse lepi in zanimivi cvetni popenjalki in jima niti ne smemo zameriti, da imata radi toplo okolje, saj sta doma iz Južne Amerike. Zato ju pri nas gojimo kot sobnici, a poleti sta nadvse hvaležni za izpostavljenost poletnemu soncu na prostem. Prva je razširjena pod imenom dipladenija, druga pa je bugenvileja.

S kavčanjem po Kolumbiji Kolumbija me je privlačila, odkar sem se začela učiti špansko pred petimi leti. Lani poleti sem jo prekrižarila od juga do severa v enem mesecu s pomočjo kaučanja. Couchsurfing ali kaučanje je zelo priljubljeno pri mladih, saj omogoča poceni prenočevanje. Meni pa je bilo pomembneje, da sem na ta način lahko od blizu spoznala domačine in skoraj ves čas uporabljala španščino.

Iz koška ročnih del

Čas je za vzgojo domačih sadik Meseca februarja je čas za intenzivno razmišljanje o novi vrtnarski sezoni. Če želite pridelati svoje sadike je potrebno začeti s setvami. Prve zgodnje vrtnine boste na vrt presadili že v mesecu marcu.

LITERARNE STRANI FEBRUAR

Sodobni materiali v stanovanju Tudi pri notranji opremi se trendi spreminjajo in pravzaprav vsako desetletje zaznamuje kakšna posebnost. A vedno bolj se zavedamo, da posameznih kosov, ki so bili dobro oblikovani, kakovostno izdelani in so lepo ohranjeni, ni treba nadomeščati z novimi le zato, da bi bili v toku s časom. Zato pa se zelo spreminjajo materiali.

Kam po spletnih nakupih? Razcvet interneta je prinesel v naše domove tudi možnost nakupa iz domačega naslanjača. Če potrebujete nov pralni stroj ali televizor se enostavno usedete za računalnik in s pomočjo interneta poiščete ponudbo, ki vam najbolj ustreza ter opravite nakup. Je pa kar izziv med množico trgovin najti tisto s pravo in najboljšo ponudbo.

Podpulfrca – ob poti na Lubnik  Priznam, kar nekajkrat sem bil v dvomih kako se napiše in izgovori eno izmed najbolj nenavadnih imen slovenskih vasi – Podpulfrca.»Tudi sama ne vem, kateri zapis je pravilen,« je povedala domačinka Marica Dolenec iz ene najmanjših slovenskih vasi, ki leži pri Škofji Loki. »Vasi pravimo Podpurflca, na krajevni oznaki pa piše Podpulfrca! A ni nujno da je slednje pravilno, saj tabla stoji ob cesti šele nekaj let …«

 Prostofer namesto javnega prevoza Starejša upokojenka, Štefka, živi sama. Še vedno je vitalna, zato si želi sama po nakupih in drugih opravkih, rada hodi v knjižnico, redno mora hoditi k zdravniku. Hčerka jo sicer rada zapelje, a se zaradi službe težko prilagaja maminim potrebam, javnega prevoza pa v kraju ni.

Druženje februar 2015

Pokojnina je ekonomska kategorija z elementi solidarnosti Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da nova pokojninska reforma deluje, ljudje se upokojujejo kasneje.

Mirna smrt, kolikor je mogoče Več kot polovica ljudi pri nas umre v bolnišnici, čeprav bi večina raje umrla doma.Kaj storiti, da bi se to spremenilo?

SVET IN MI Internet, seks in HIV; kakovostna spolnost; Težave istospolno usmerjenih starejših

Ogrožena varnost

Slovenščina naša vsakdanja Naše sogovornike smo tokrat vprašali, ali smo Slovenci res brezbrižni do maternega jezika.

Vaša pošta

NOVICE OD VSEPOVSOD

Bomo ubranili pokojnine?

Boljše sodelovanje zdravstva in sociale Cilja programa Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, ki naj bi se zaključil februarja prihodnje leto, so strokovna izhodišča za nacionalno strategijo zdravega staranja. O nujnosti tovrstne dolgoročne strategije, ki bi morala zagotavljati kriterije vzdržnosti sistemov socialne zaščite, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe ter delovne aktivnost starejših, pa se pogovarjamo že vsaj desetletje.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media