Domačija na tržaškem Krasu

Zgodbe | feb. '15

Družinska spalnica

V središču občine Repentabor v tržaški pokrajini je slikovita vas Repen, kjer stoji  muzejska kraška hiša. Obiskovalec na vsakem koraku srečuje kakovosten kraški  kamen, ki ga domači kamnoseki že od nekdaj tenkočutno oblikujejo v uporabne in okrasne izdelke.

Repentabor sestavljajo vasi na slovenski in italijanski strani državne meje. To ime je začelo prebivalstvo uporabljati konec osemnajstega stoletja. Postalo je pojem za urejeno gradišče s cerkvijo na Taboru, župnijo in občino. Leta 1947 se je tukajšnje življenje znatno spremenilo s postavitvijo državne meje med Italijo in Jugoslavijo. Življenje in razvoj nekdaj enotne skupnosti sta šla skozi leta vedno bolj vsaksebi, a zavest o skupni narodni pripadnosti ni nikoli zamrla. Prizadevni turistični delavci območje povezujejo tudi prek Razvojnega združenja Repentabor. Sedež ima v Dolu pri Vogljah. Kraje povezujejo pohodniške poti, naokoli so vinotoči oziroma osmice in kamnoseške delavnice.

Repentabor je znan po kakovostnem kamnu in iz njega je izdelan tudi ta smerokaz.

Ljudska stavbarska kultura

Kraška hiša v Repnu je primer dobro ohranjene pokrajinske ljudske kulture. Znotraj značilnega s kamnom obloženega, obzidanega in okrašenega dvorišča so bivalni prostori. Streha je kamnita, krita s skrili, hiša ima mogočen kamnit dimnik, gank, kamnite podboje vrat in s kamnom okvirjena okna, ki so zavarovana z železnimi križi. Na dvorišču je vodnjak. To dvorišče oziroma tako imenovani borjač je zaščiten pred burjo z visokim zidom. Vhod na dvorišče krasi kamnit portal z lesenimi vrati.

Kamnito tihožitje na dvorišču muzeja Kraška hiša.

Kraška hiša v Repnu je bila najverjetneje zgrajena v zadnjem dvajsetletju osemnajstega stoletja. Njen današnji videz sega v leto 1831, ko je bila zadnjič dozidana in preurejena. Je verodostojen primer nekdanjih bivališč na Krasu. Bivalni del obsega v pritličju kuhinjo s hišo. V nadstropju sta spalnica in kašča. V kašči so pogosto spali starejši člani družine ali otroci, uporabljali so jo kot shrambo in v njej hranili pšenico, ječmen, krompir in orehe.

Velik del kuhinje zavzema preprosto privzdignjeno ognjišče, narejeno po sredozemskem vzoru. Ob ognjišču je krušna peč. Kuhinja je tlakovana s klesanimi skrili. V prostoru je še za te kraje značilna stenska niša, namenjena škafu s čisto vodo. Na ogled je originalna gospodinjska posoda iz preteklih časov. Takšna je tudi oprema spalnice. V njej stoji pri zakonski postelji značilna zibelka, ob steni je poročna skrinja. Rjuhe so izdelane iz domačega platna in odeje iz domače preje. Žimnica je iz koruznega ličkanja.

Vsako drugo leto tu pripravijo dobro obiskano štiridnevno prireditev Kraška ohcet. Gre za prikaz starih kraških ženitovanjskih šeg v ljudskih nošah: slovo ženina in neveste od prijateljev in svojcev, prevoz nevestine bale v ženinovo hišo, kraška poroka. Poročni obred se odvija v cerkvi na Taboru, nato se svatje v sprevodu podajo do Repna. V muzeju Kraška hiša se odigra obred predaje neveste ženinovi družini. Kraška ohcet bo letos potekala konec avgusta, od četrtka do nedelje.

Informacije:

Odprto od aprila ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30. in od 15.00 do 17.00, v drugih terminih po dogovoru za skupine; Silvana Škabar, GSM: 040 327 221.

Besedilo in fotografije: Franček Štefanec


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media