Vrbišće šjme

Zgodbe | feb. '15

Bršljanar

 V dolini reke Reke, nekaj kilometrov vzhodno od Ilirske Bistrice, se skrivajo zanimive tradicionalne maske, ki so bile še pred kratkim neznanka širši in strokovni javnosti, ušle pa so celo znanemu slovenskemu raziskovalcu mask Niku Kuretu. To so vrbišće šjme, kot se imenujejo sami.

Njihova skupina šteje okoli šestdeset mask. Najlepši in najzanimivejši sta bel in črn lovc, ki sta oblečena v krzno in hlače iz vrečevine. Tudi druge šjme so črne in bele. Bele predstavljajo gospodo, črne pa njihove podložne. Na čelu teh revnih sta uoče in moma, ki ju spremljajo različni obrtniki, lovec, orača in sejalec, gospodinja, ciganka, cuprnca. Imajo tudi rastlinsko masko – bršljanarja in nekaj živalskih: medveda, srno, jelena, osla, ki vlečeta plug, opico in kamelo. Opico si je izmislil nedavno umrli Miha Logar leta 1968, ki je izdeloval tudi naličja, kamela pa je nastala, ko so prišli vaški fantje iz Abesinije, kjer so služili italijansko vojsko. Likov je seveda še veliko več.

Larfa kot pol izdelek

Njihova posebnost so tudi naličja ali larfe. Boris Čekada poskrbi, da so vse šjme zakrite. Osnova za izdelavo larfe je kopito iz jelševega lesa, na katerega napne ovčjo kožo. To na kopito pribije s posebnimi žebljički – šuštarskimi teksi. Na mestu obraznih vboklin in izboklin pribije še dodatni pašček iz govejega usnja, ki ga potem odstrani. Čez dan ali dva, ko je koža suha, izreže še odprtine za oči in usta. Ko sname masko s kopita, ji doda še platneno podlogo, nato larfa dobi dodatke: obrvi, trepalnice, mostafe ... Dokončni videz dobi s poslikavo obraza z akrilnimi barvami. Velika želja Vrbičanov je, da bi svoji dediščini postavili muzej, saj bi tako larfam zagotovili tudi boljše pogoje za ohranitev.

Vrbišće šjme se začnejo šemati za svečnico in včasih je šemanje trajalo vse do pepelnice, ko so na ta dan imeli poberijo. Potem pa so jo zaradi ljubega miru, kot rečejo sami, prestavili na pustni torek, saj je poberija na pepelnično sredo povzročila prepir med zakoncema v marsikateri hiši, ker se žena ni strinjala, da postni dan diši in ima okus po klobasah. Pa še nekaj je gospodinjam povzročalo sive lase. Med poberijo so namreč hiše temeljito posuli s pepelom, celo predale, in početje utemeljili takole: »Proti kugi in za debelo repo!«

Uoče in moma

Zdaj se Vrbičani udeležujejo tudi znanih karnevalov, medtem ko so v preteklosti na vsakih nekaj let odšli v Ilirsko Bistrico. Ob takšni priložnosti je leta 1935 nastala njihova prva fotografija, to obletnico bodo letos zaznamovali z razstavo. Vsekakor pa je treba tradicionalne maske videti predvsem v njihovem domačem okolju. Vrbica se na pustno nedeljo med deseto in enajsto uro dopoldne prelevi v pristno ljudsko nemo gledališče na prostem. Šemanje potem nadaljujejo v Bistrici, kjer se ob 14. uri začne povorka z naslovom Pust je pršu, ki bo letos že dvajseta po vrsti.

Besedilo in fotografije: Sabina Pugelj


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media