Slovenščina naša vsakdanja

feb. '15

 Naše sogovornike smo tokrat vprašali, ali smo Slovenci res brezbrižni do maternega jezika.

 Blaž Jarc, sadhana učitelj joge, Kranj: »Menim, da Slovenci dobro skrbimo za svoj jezik, saj se zavedamo, da na njem gradimo lastno identiteto. Všeč mi je, da na marsikaterem področju, kot je računalništvo, z razvojem stroke dovolj hitro uvajajo nove slovenske izraze in tako razvijajo in bogatijo jezik. Moti me, če ljudje uporabljajo tujke samo zato, da bi bili videti pametnejši.« 

Dora Likar, upokojena učiteljica, Vodice: »Slovenščina je res lepa in se lahko z njo enakovredno postavimo ob bok drugim tujim jezikom. Menim pa, da je trenutna moda vstavljanja tujk in angleških besed v slovenski govor prava nadloga, kot da je slovenščina postala drugorazredna. Taki govorci se zdijo sami sebi pomembni. Da bi vsi govorili le knjižno slovenščino, ni mogoče, upoštevati moramo okoliščine, vendar moramo jezik tudi spoštovati.«

 Eva Mladenovič, univerzitetna diplomirana sociologinja, Kranj: »Do slovenščine smo na žalost res brezbrižni in pri njeni rabi površni. Ne mislim pogovornega jezika, temveč jezik, ki se uporablja v medijih, poslovni komunikaciji na uradih. Moti me, ker ljudje delajo napake pri polvikanju, npr.: gospa, zelo ste prijazna! Predvsem v strokovnih besedilih pa opažam vedno več napak, ki so predvsem posledica nerodnih prevodov iz angleščine.«

Lojze Vintarupokojeni diplomirani organizator računalništva, Ljubljana: »Prepričan sem, da smo Slovenci skrbni uporabniki svojega jezika. Vseeno pa mislim, da zadnje čase zavzetost za pravilno rabo slovenščine popušča. Nekateri ustvarjalci radijskih in televizijskih vsebin pa tudi politiki jezik malomarno uporabljajo. Pogrešam nekdanje jezikovno razsodišče. Motijo me polvikanje, neuporaba rodilnika, raba množine namesto dvojine, napačna raba množinskega samostalnika, na primer vilica namesto vilice, nepravilno naglaševanje zemljepisnih imen itd. Kljub temu verjamem, da bo naš jezik še dolgo obstal.«

Gal Gjurin, glasbenik, Ljubljana: »Na nekaterih komercialnih televizijskih kanalih me izredno moti nenaravna intonacija, s katero novinarji podajajo novice. Najbolj vsakdanjo vest spreminjajo v alarmantno, uporabljajo panični govor in se spakujejo. To kaže na slabo izobraženost in pomanjkanje osnovne olike. Voditelj se ima na primer za večjo zvezdo od gosta, s katerim se pogovarja. To pomanjkanje kulture se odraža tudi v brezbrižnem odnosu do slovenskega jezika.«

Mag. Barbara Gavez Volčjak, slovenistka, zaposlena pri časopisu Večer, Maribor: »Žal moram kot dolgoletna lektorica pritrditi, da je brezbrižnost do materinščine tako v medijih kot v vsakdanjem govoru več kot očitna. Sodobna raba jezika nakazuje le njegovo siromašenje, to pa je zgolj posledica splošnega siromašenja življenja, ki se mu podrejamo: hitimo za materialnimi dobrinami, duhovno pa smo vedno bolj prazni. Če bi z branjem dobrih knjig in poglobljenimi pogovori bogatili svoja duhovna obzorja, bi temu sledil tudi naš besedni zaklad.«

 Rok Jamnik, profesor matematike in fizike, učitelj na osnovni šoli, Senica pri Medvodah: »Slovenski jezik je za nas materni jezik; to dejstvo bi morali tudi v celoti upoštevati. Ker smo majhen narod, smo še bolj izpostavljeni pritiskom uporabe tujk, slovenščina pa s tem izgublja svojo vrednost. Kar zadeva naglašanje besed, pa je to v veliki meri povezano tudi z narečnim območjem, kar se mi ne zdi takšna napaka, saj moramo tudi narečja ohranjati.«

Silva Slapar, upokojena uradnica, Ljubljana: »Na žalost smo Slovenci prav površni in brezbrižni do materinščine. Najbolj me moti poplava tujk v medijih. Tudi nepravilno naglaševanje, neupoštevanje rodilnika in dvojine pri ženskem spolu je problem, na katerega bi morali biti pozornejši vsi – od urednikov v medijih do šolnikov. Profesorji slovenščine bi morali poučevati z več narodne zavesti. Dobro, da imamo odlične kulturnike, ki znajo širiti slovensko besedo. Ali se bomo zanašali samo nanje tudi v prihodnje?«

Novinarski krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media