Vzor organistom in pevovodjem

Zgodbe | feb. '15

Karl Bervar, ko je leta 1938 dirigiral na procesiji Rešnjega telesa.

Novembra lani je minilo 150 let od rojstva Karla Bervarja, cerkvenega glasbenika in skladatelja, organista, učitelja in ustanovitelja privatne orglarske šole v Celju. V rojstnem Motniku so ob tej priložnosti odkrili njegov doprsni kip.

Karl Bervar se je rodil 4. novembra 1864 v Motniku. Zelo mlad se je začel učiti orgle v sosednjem Špitaliču in samostanu Nazarje. Pri 18 letih se je vpisal v orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je vodil Anton Foerster, in jo tudi dokončal.

Po odsluženem vojaškem roku je eno leto služboval kot organist v Blagovici in pet let v Gornjem Gradu. Leta 1896 se je vpisal v konservatorij v Regensburgu, ga končal z odličnim uspehom, na Dunaju pa opravil državni izpit za poučevanje glasbe na srednjih šolah. Nato se je vrnil v Celje, kjer je leta 1899 z dovoljenjem cerkvene in posvetne oblasti v svoji hiši Vila Cecilija ustanovil orglarsko šolo. Vodil jo je neprenehoma do julija leta 1937, ko je bila šola premeščena v Maribor.

Na svoji šoli je predaval orgle, glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt, cerkveno glasbeno zgodovino, dirigiranje, nauk o instrumentih, koralno petje in pevski zbor, ljudsko petje in spremljavo. Iz obsežne kronike o delovanju šole izhaja, da jo je v 35 letih končalo nad tristo udeležencev, ki so kot usposobljeni organisti in pevovodje nadaljevali delo svojega učitelja in mojstra.

V Celju je bil tudi regens chori pri opatijski cerkvi, poučeval je glasbo na celjski slovenski gimnaziji, si prizadeval za dvig stanu organistov, vodil čitalniški pevski zbor, predaval na tečajih za organiste v Mariboru in Celovcu. Velja še omeniti, da se je v času avstro-ogrske monarhije zavzemal za slovenski jezik v šolah.

Orglarska šola je delovala v vili Cecilija v Celju.

Skladal je cerkvene in posvetne pesmi, nagrobnice, Savinjske odmeve, njegova je tudi znana skladba Novomašnik. Skladateljski opus Karla Bervarja obsega več kot 90 pesmi, objavljal jih je v samostojnih zbirkah in v skupnih zbirkah z drugimi skladatelji, poleg razprav in člankov pa jih je objavljal tudi v Cerkvenem glasbeniku. Umrl je 24. marca 1956 in je pokopan na celjskem pokopališču.

V Motniku so novembra pripravili veliko slovesnost v spomin na Karla Bervarja s slovesno mašo, odkritjem njegovega doprsnega kipa in akademijo v dvorani kulturnega doma. Ob tej priložnosti je njegov vnuk prof. dr. Zarjan Fabjančič o svojem starem očetu Karlu, sinu Lucije in vnuku Luka Bervarja, takratnega motniškega župana, med drugim povedal: »Karl Bervar je služil vojaški rok v Ljubljani pri konjenici v nekdanji vojašnici za Bežigradom. Bil je drobne in manjše postave, a zelo čeden fant, kar je v svojih samskih letih s pridom izkoriščal. Med službo organista v Gornjem Gradu je spoznal in se poročil z Jožefo Matek, hčerko najpomembnejše gornjegrajske družine. Po končanem glasbenem konservatoriju v Regensburgu se je vrnil v Celje, očitno je presodil, da v Motniku ne bo mogel uresničiti svojih ambicij. Sezidal je hišo, v kateri je odprl orglarsko šolo in izobraževal svoje kandidate. Pri 72 letih je nehal poučevati, s tem je ta šola prenehala delovati.

Med Karlom in Jožefo so bila po družinskem izročilu globoka čustva, imela sta 12 otrok, Jožefa je umrla za možgansko kapjo, stara 53 let. Čez eno leto se je Karl poročil drugič s 25 let mlajšo Ano Jagrič, veliko zaupnico že odraslih Karlovih hčera, ki je zgledno skrbela za družino.

Karl je umrl star 92 let, zadnjih deset let je bil slep. Ni pil, ni kadil, ob svojem 90. rojstnem dnevu pa je zbrani družini potožil, kako mu je žal, da je živel tako zgledno.«

Marina Drolc, fotografije: družinski arhiv


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media