Padci so pogostejši, kot si mislimo
Poškodbe so peti vodilni vzrok smrti starejših ljudi in večina je povezanih s padci. Od 28 do 35 odstotkov ljudi, starih 64 let in več, ki živijo v domačem okolju, pade enkrat na leto. Število padcev narašča s starostjo in stopnjo telesne nezmožnosti. Tisti, ki živijo v domovih starejših občanov, padajo pogosteje kot tisti, ki živijo doma.
Posledice padcev se lahko kažejo tudi pri povišani stopnji obolevnosti, strahu pred padci, izgubi neodvisnosti in zmanjšani kakovosti življenja. Zaradi navedenega spadajo padci starejših ljudi in posledične poškodbe med pomembnejše javnozdravstvene težave sodobnih družb. Telesna pripravljenost posameznika je pomemben dejavnik za preprečevanje padcev oziroma zmanjševanje poškodb, povezanih z njimi. S spodbujanjem redne telesne dejavnosti v okviru programa, ki ga je v preteklih dveh letih Gerontološkemu društvu Slovenije omogočilo ministrstvo za zdravje, lahko k temu veliko prispevamo.
Večina padcev se konča brez resnejših poškodb in velik delež ostane nedokumentiranih, kljub temu pa so lahko vzrok za druge zaplete. Če se starejša oseba ni sposobna premakniti in/ali dvigniti s tal in leži na tleh več kot 12 ur, lahko nastanejo preležanine, dehidracija, podhladitev, pljučnica, lahko tudi smrt. Čeprav skoraj polovica starejših ljudi, ki padejo, potrebuje pomoč pri vstajanju, jih k sreči samo 10 odstotkov leži na tleh več kot eno uro. Padci pa lahko pustijo duševne posledice. Zlasti je razširjen strah pred padci tako pri osebah, ki so že padle, kot pri tistih, ki niso. Zaradi strahu oseba omeji svoje dejavnosti, kar vodi v nezmožnost, večjo odvisnost, institucionalizacijo in poveča tveganje za ponovni padec.
Četrtina starejših oseb, ki so utrpele zlom stegnenice v zgornjem delu, umre v šestih mesecih od poškodbe. Več kot 50 odstotkov jih po hospitalizaciji nastanijo v domu starejših občanov in polovica jih ostane v njem več kot eno leto. Posledica je tudi skrajšana pričakovana življenjska doba za 10 do 15 odstotkov in poslabšanje kakovosti življenja.
Dejavniki tveganja padcev
Širok spekter dejavnikov tveganja padcev lahko na splošno razdelimo v tri kategorije.
- Notranji dejavniki tveganja, ki so povezani z naravnim procesom staranja (zmanjšana mišična zmogljivost, daljši reakcijski čas, slabši vid, slabša spretnost ...), spolom (ženske padejo pogosteje kot moški), posledicami akutnih in kroničnih bolezni (osteoporoza, degenerativne spremembe sklepov, bolezni ožilja, nevrološke motnje ...). Padci zaradi notranjih dejavnikov tveganja navadno kažejo na neko osnovno bolezen.
- Zunanji dejavniki tveganja, ki so povezani z življenjskim okoljem (urejenost, varnost objektov in bivalnega okolja) ter socialno-ekonomskim okoljem (predpisi in standardi ter odgovorno ravnanje arhitektov in oblikovalcev pri načrtovanju varnega okolja za starejše; dohodki, saj imajo starejši ljudje z nizkimi dohodki več kroničnih bolezni, hitreje razvijejo prizadetosti vida in sluha, nimajo varno urejenega bivalnega okolja in ne uporabljajo pripomočkov za hojo).
- Vedenjski dejavniki, ki so povezani z ozaveščenostjo, stališči in ravnanjem starejše osebe v določenih situacijah.
Najpomembnejši dejavniki tveganja pojavnosti poškodb so izkušnje s padci v zadnjem letu, visoka starost, prejšnji zlomi zaradi padcev, nizka telesna teža, pomanjkanje vitamina D in osteoporoza. Na splošno pojavnost poškodb in stopnja umrljivosti zaradi poškodb strmo naraščata po 85 letu starosti, pri čemer so izidi padcev slabši pri moških.
Vprašalnik: Ali imate povečano tveganje, da boste padli?
| Obkrožite »Da« ali »Ne« pri vsakem vprašanju. | ||
| Ali ste v zadnjem letu vsaj enkrat padli? | Da. (2) | Ne. (0) |
| Ali za varno hojo uporabljate oz. so vam svetovali, da uporabljajte sprehajalno palico ali hojco? | Da. (2) | Ne. (0) |
| Ali se med hojo včasih počutite negotovo? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Ali se med hojo po bivalnem prostoru zaradi varnosti oprijemate pohištva? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Ali vas skrbi, da boste padli? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Ali si morate pomagati z rokami, ko vstajate s stola? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Imate težave pri stopanju na robnik? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Ali morate pogosto hiteti na stranišče? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Ali s stopali ne čutite dobro podlage? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Ali jemljete zdravila, ki vam včasih povzročijo rahlo vrtoglavico ali večjo utrujenost kot navadno? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Ali jemljete zdravila za lažji spanec ali izboljšanje razpoloženja? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Ali ste pogosto žalostni ali depresivni? | Da. (1) | Ne. (0) |
| Seštejte točke, ki ste jih obkrožili pri odgovorih. Če je vsota točk 4 ali več, imate več dejavnikov tveganja, da boste padli. Posvetujte se z zdravnikom. | Skupaj točk: ________ | |
(Ne)varno domače okolje
Čeprav je večina starejših ljudi prepričana, da ni nikjer varneje kot doma, se največ padcev zgodi prav v domačem okolju in bližnji okolici. Raziskave kažejo, da je od 20 do 50 odstotkov padcev pri tistih, ki živijo doma, posledica zunanjih dejavnikov. Starejši ljudje imajo pogosto težave z zdrsi in spotikanji zaradi slabšega ravnotežja ali refleksnih mehanizmov na zunanji dražljaj, ki bi morali preprečiti padec. Med zunanje dejavnike tveganja štejemo: okoljske dejavnike (slaba razsvetljava, drsna tla, neravna površina …); obuvala in obleko; uporabo neustreznih pripomočkov za hojo ali neustrezno uporabo primernih pripomočkov za hojo.
Zmanjšanje in odpravljanje dejavnikov tveganja padcev zaradi okolja sta dobra in razmeroma poceni ukrepa. Dejavniki so značilni za posamezen bivalni prostor (kuhinja, dnevni prostor, kopalnica, spalnica, povezave med prostori). Zato lahko oceno bivalnega okolja opravi le izurjen zdravstveni delavec (fizioterapevt, delovni terapevt ali medicinska sestra), ki je seznanjen z dejavniki tveganja in pozna ustrezne ukrepe. Ukrepi se nanašajo na osvetljenost prostorov, lastnosti tal, razporeditev pohištva in pripomočkov, ograje, držala, višino sedalnih površin in podobno. Tudi slaba infrastruktura predstavlja potencialno nevarnost za pojavnost padcev.
Več kot polovico priporočil za prilagoditve bivalnega okolja, prilagoditve zdravljenja z zdravili in varno obutev navadno upoštevajo starejši ali njihovi sorodniki. Povprečno opravijo v domačem okolju pet prilagoditev, najpogosteje so to poceni ali zastonj rešitve ter različna držala.
Priporočila za varnejše bivalno okolje
| Umaknite vse, ob kar bi se lahko spotaknili med hojo (navlako, manjše kose pohištva, posodo za hranjenje hišnih ljubljencev, električno napeljavo …). |
| Odpravite vzroke za zdrse (preproge, drseča tla). |
| Pohištvo razporedite tako, da boste imeli dovolj prostora za sproščeno hojo. Enako naredite v vseh prostorih, na hodnikih in stopnišču. |
| Preproge naj bodo pritrjene na tla ali stopnice z dvostranskim lepilnim trakom. |
| Nalepite nedrseče trakove na tla in/ali stopnice. Nedrsečo podlago namestite tudi v kopalno kad ali kabino za prhanje. |
| Izogibajte se mokrim tlom in takoj pobrišite polito tekočino. |
| Previdno hodite zunaj doma in ne hodite sami, ko zmrzuje in sneži. |
| V zimskem času poskrbite, da bo vaša pot posuta s soljo ali peskom. Obutev mora biti primerna vremenskim razmeram. Ne tvegajte hoje po zmrznjeni in drseči podlagi. |
| Zagotovite zadosti svetlobe v vsakem prostoru in pred vhodom. Zunaj hodite samo po osvetljenih poteh ali uporabljajte naglavno svetilko. |
| Posebno je pomembna dobra osvetljenost stopnišča, ki mora imeti stikala na obeh koncih. |
| Žepna svetilka na nočni omarici naj bo na dosegu rok. Namestite senzorske nočne luči v hodniku, kopalnici in kuhinji. Prav tako imejte pri postelji ročno svetilko, ki bo prišla prav, če zmanjka elektrike. |
| Na stopniščih naj bo omogočen oprijem na obeh straneh. Če morate kaj prenašati po stopnicah, se vedno z eno roko držite ograje. Prav tako morate vedno videti, kam stopite. |
| Pravilno in trdno namestite držala pri kadi, kabini za prhanje in straniščni školjki ter jih vedno uporabljajte. |
| Predmete (posodo, hrano, obleko), ki jih pogosto uporabljate, prestavite na dosegljivo mesto. |
Kaj narediti, če padete?
Če ali ko boste padli, vam lahko pomagajo naslednji enostavni nasveti.
- Predvsem ne bodite panični. Vzemite si nekaj trenutkov, da uredite misli in preverite, ali ste poškodovani ali ne.
- Ugotovite, kje in kako močno vas boli in ali lahko premikate roke in noge.
- Če niste poškodovani, se poskušajte dvigniti. Če lahko, se skotalite ali splazite do mesta, kjer se boste lahko dvignili s pomočjo pohištva. Naj se vam ne mudi, vmes lahko počivate. Ko se dvignete, sedite in obvestite bližnje, da ste padli.
- Če se ne morete dvigniti, poskušajte poklicati pomoč. Pozornost lahko vzbudite s tolčenjem po steni, tleh ali vratih, z vključitvijo hišnega alarma ali uporabite prenosni telefon.
- Ko čakate na pomoč, predvsem vzdržujte telesno temperaturo. Če le lahko, se pokrijte z odejo, preprogo ali čim drugim, kar je pri roki.
- Če boste ležali dalj časa, poskrbite, da vam bo kar se da udobno. Prav tako menjajte položaj vsake pol ure.
Vsekakor o še tako nedolžnem padcu obvestite svojega osebnega zdravnika, da bo lahko ustrezno ukrepal.
Kako preprečiti padec?
V številnih raziskavah so potrdili, da so uspešni programi za preprečevanje padcev tisti, ki vključujejo dve ali več naslednjih sestavin:
- oceno tveganja za padce,
- redno izvajanje vadbe za mišično moč in ravnotežje,
- vadbo za pravilno uporabo pripomočkov za hojo,
- pregled zdravljenja z zdravili in njihovo pravilno uporabo,
- obvladovanje kroničnih stanj,
- korekcijo vida,
- vzgojo za zdravje,
- ukrepe za varno bivalno okolje.
