Saloma v ljubljanski operni hiši
Istoimensko glasbeno dramo je skladatelj Richard Strauss komponiral po predlogi Oskarja Wilda in se z njo ob premieri leta 1905 povzdignil med najpomembnejše operne skladatelje. Osnova je biblijska zgodba o Janezu Krstniku in v njej smo priča usodnemu srečanju med ljubeznijo, poželenjem in smrtjo. Pomembno mesto imajo tudi nekatere izrazito mejne teme, kot so obsesija, maščevanje, incest, samomor, ki jih nobena družba ne sme prezreti. Predstava je nastala v koprodukciji z Opero iz Hongkonga, v režiji priznanega Andrejsa Žagarsa in pod taktirko maestra Lorisa Voltolinija. Vlogo Salome kot gostja poje Natalia Ushakova, vlogo Heroda Jure Košir oz. Branko Robinšak, vlogo Herodiade pa Mirjam Kalin oz. Vlatka Oršanić. Ogled v več februarskih terminih.
Ekstravagantni Salvador Dali
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani si lahko do 1. marca ogledate več kot 200 del in reprodukcij skulptur znamenitega španskega nadrealističnega slikarja Salvadorja Dalija (1904–1989). Leta 1927 se je iz Španije preselil v Pariz, spoznal Picassa in se priključil nadrealističnemu gibanju A. Bretona, kar je vplivalo na njegovo slikarstvo, s katerim je zaradi izjemnih kompozicij vzbujal veliko pozornost. Pomemben del njegovega opusa sestavljajo upodobitve, ki so nastale kot interpretacije literarnih predlog – od Biblije do klasičnih in modernih tekstov. Razstavljena je tudi Dantejeva Božanska komedija, ki obsega serijo stotih lesorezov, nastalih med leti od 1951 do 1960, ki ustrezajo stotim spevom slavne pesnitve.
Februar v Slovenski kinoteki
Slovenska kinoteka ostaja s svojim programom zvesta širjenju gledalčeve zavesti o tem, kaj je zgodovina filma, kaj je bil film nekoč in kaj je danes. Februarja bo v njej retrospektiva francoskega filmskega mojstra Francoisa Truffauta, za katero so izbrali njegove manj videne, a nadvse pomembne filme. Slovenski filmski arhiv pripravlja vsak ponedeljek program slovenskih filmov, posvečenih 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Društvo slovenskih filmskih režiserjev bo 17. februarja podelilo strokovne nagrade in nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Z izborom filmov se bodo spomnili na lani umrlega režiserja in nekdanjega direktorja Viba filma Milana Ljubiča ter italijanske filmske igralke Virne Lisi.
Iliada kot del vseh nas
Homerjev ep Iliada, ki mu rečejo tudi prvi ep Evrope, v katerem njegovi številni junaki (Zevs, Hera, Agamemnon, Menelaj, lepa Helena, Paris, Ahil …), polni zavisti, pohlepa, poželenja, maščevanja, pišejo zgodbe ponižanja, razčlovečenja, ubijanja, si lahko v ogledate v koprodukcijski postavitvi ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma na velikem odru Gallusove dvorane. Avtorji dramatizacije Jernej Lorenci (tudi režiser predstave), Matic Starina in Eva Mahkovic so sicer uporabili stari Sovretov prevod, a ep uporabili kot podlago za spraševanje o današnjem času in junakih. Kakšni so, kaj se je spremenilo v življenju, državi in svetu? Je mogoče, da ne bi kot posamezniki in država obstajali na račun drugega? Predstavo z veliko in imenitno igralsko zasedbo si lahko ogledate v tem mesecu.
