LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS
Mlada Francozinja Ivana Orleanska se je neznanega dne februarja 1429 južno od Loare pridružila kralju Karlu VII. in ga prepričala, da jo je poslal Bog, da reši Francijo. Kralj jo je poslal v 160 km oddaljeni Orleans, ki so ga že pet mesecev oblegali Angleži. V naslednjih desetih dneh je briljantno vodila boje okoli mestnega obzidja. Čeprav je bila hudo ranjena, ji je uspelo spodbuditi Francoze k napadu, zaradi katerega so Angleži končali obleganje. Kralj je kljub temu Ivano prepustil usodi. Angleži so jo obsodili na smrt zaradi domnevnega čarovništva in sežgali na grmadi, njen pepel pa stresli v reko Seno.
Po šestmesečnih bojih pri Stalingradu je 2. februarja 1943 kapitulirala 6. nemška armada. Vzrok je bila velika ruska protiofenziva, ki se je začela 19. novembra 1942. Na Hitlerjeve sile je navalilo milijon vojakov, 13.541 topov, 1400 tankov in 1115 letal. Rusi so popolnoma obkolili nemško šesto armado, ki je imela 330.000 vojakov. Vojaški poraz se je spremenil v boj za preživetje. Nemci so jedli konjsko meso, mačke, podgane in drug drugega. Feldmaršal Paulus je Rusom predal 92.000 vojakov, ki so bili komaj podobni ljudem. Stalin je spopad pri Stalingradu upravičeno imenoval »prelomni trenutek vojne«.
V Gornji Radgoni je 3. februarja 1951 umrl najpomembnejši slovenski bibliograf Janko Šlebinger. Je avtor Slovenske bibliografije in več drugih temeljnih bibliografij.
V Kranju je 8. februarja 1849 umrl največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Med drugim avtor Krsta pri Savici, Povodnega moža in Turjaške Rozamunde. Vrh njegove poezije pomeni Zdravljica, katere del je postala himna Republike Slovenije. V pesmi je dobro zajel značaj svojih rojakov, ki imajo radi »vince sladko«. Leta 1828, ko se je Prešeren vrnil s študija na Dunaju, je imela Ljubljana 12.000 prebivalcev, 154 gostiln in od 300 do 400 pijancev. Zato so mestne oblasti prepovedale odpiranje novih gostiln.
V Sankt Peterburgu je 9. februarja 1881 umrl eden največjih svetovnih pisateljev Fjodor Mihajlovič Dostojevski, ki se je proslavil z romani Zločin in kazen, Idiot, Bratje Karamazovi in drugimi.
S podpisom lateranske pogodbe 11. februarja 1929 med Mussolinijem in papežem Pijem XI. nastane suverena Vatikanska mestna država, naslednica nekdanje papeške države.
Po napadu partizanov na nemško kolono 12. februarja 1945 na Stranicah blizu Frankolovega so Nemci obesili na drevesa ob cesti 99 oseb, po večini zajetih partizanov, enega pa na begu ustrelili. V bližnji hiši je urejen muzej frankolovskih žrtev.
Alexsander Graham Bell 14. februarja 1876 predstavi prvi praktično uporaben telefon in izum patentira.
Nadvojvoda Ferdinand 20. februarja 1609 tujim kramarjem in krošnjarjem prepove v Ljubljani prodajati blago na drobno, razen na letnih sejmih. Kršitelje so izgnali.
26. februarja 1988 je umrl humorist Frane Milčinski - Ježek , ki je znan tudi kot igralec, režiser in književnik. Od leta 1936 je nastopal na ljubljanskem radiu, kjer je bil med leti 1947 in 1979 tudi zaposlen. Petnajstega maja leta 1945 je na Radiu Ljubljana kar štirideset minut pel in pripovedoval šale. Izkazal se je kot izvrsten satirični komentator. Sicer pa je avtor številnih humoresk in skečev, pesmi in songov. Po njem je poimenovana nagrada za njegove posnemovalce.
