Ne spreglejmo sprememb v ustni votlini

Dobro počutje | feb. '15

Na ustnicah, jeziku in sluznici v ustni votlini se pogosto pojavijo različne spremembe, ki so lahko precej moteče. Kažejo se lahko kot mehurčki, razjede, bele lise ipd. Vzroki za njihov nastanek so zelo različni. Najpogosteje so spremembe nenevarne, včasih pa lahko predstavljajo resnejše obolenje.

Ko se ustnice vnamejo, postanejo rdeče, otekle, se luščijo in razpokajo ... Pogosto je krivec alergija na ličilo za ustnice in druge kozmetične pripravke, zobne kreme in ustne vode. Če z alergološkimi testi ugotovimo, da so vzrok vnetja črtala za ustnice ali ustne vode, jih prenehajmo uporabljati. Tudi mraz in veter lahko povzročita vnetje ustnic.

Ustnice se vnamejo tudi zaradi nezavednega lizanja ustnic ali sesanja spodnje ustnice. Osebe z atopičnim dermatitisom neredko oblizujejo ustnice, ker so suhe, še posebej pozimi.

Kronično vnetje ustnic se pojavi tudi pri pogostem prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom. Ob tem je predvsem vneta spodnja ustnica, ki je pordela, ponekod zadebeljena in razpokana, koža se lušči. Na tako spremenjeni ustnici se lahko razvije kožni rak, t. i. ploščatocelični rak. Najprej je čutiti pod prsti zadebelitev, ki je lahko pokrita z lusko, kasneje se pojavi ranica, ki se nikakor ne zaceli. Sumljivo zatrdlino oz. razjedo na ustnici kirurško izrežemo.

Vnetje ustnic pomirimo s kortikosteroidnimi mazili, ki jih predpiše zdravnik in jih uporabljamo le nekaj dni, da se vnetje umiri. Kasneje zadošča zaščita ustnic z navadnim belim vazelinom.

Kadar se na ustnici ali koži okrog njih pojavijo mehurčki, gre za okužbo z virusom herpesa. Smiselno je zdravljenje s protivirusnimi zdravili (aciklovir) v tabletah. Kreme z aciklovirjem namreč niso tako učinkovite in pomagajo le, če jih začnemo uporabljati takoj pri prvih znakih zbadanja v ustnicah in koži in le v blagih primerih.

Seveda je potrebna zaščita ustnic pred UV-žarki, še posebej v visokogorju ali na plovilih, saj je odboj UV-žarkov od vodnih in belih površin do 80-odstoten.

Včasih se vname koža v ustnih kotičkih, ki postane pordela in razpokana. Pri starejših ljudeh je najpogostejši razlog slinjenje, npr. zaradi slabe zobne proteze. Lahko pa je vzrok okužba s kvasovko Candida albicans, redkeje bakterija ali pomanjkanje železa v krvi ali vitamina B. Za zdravljenje zadošča brisanje sline, popravilo proteze in antimikotične oz. antibiotične kreme, preparati železa in vitamina B-kompleks.

Na ustnicah se lahko pojavi pravo vensko jezerce, ki se kaže kot modrikast vozliček zaradi razširjene vene. Ker na videz včasih spominja na maligni melanom, hitrorastoč kožni rak, lahko povzroči precejšen preplah pri bolnikih. Od malignega melanoma ga lahko ločimo, ker se na pritisk s prstom zmanjša. Najučinkoviteje ga zdravimo z določenimi vrstami laserjev ali ga kirurško odstranimo.

 Bolezni ustne sluznice

Afte so drobne, nekaj milimetrov velike razjede na ustni sluznici, ki so pokrite s sivkasto membrano in obkrožene s pordelim robom. Lahko so posamične ali razširjene po vsej ustni sluznici in jeziku. Običajno so boleče in nas ovirajo pri jedi. Rade se ponavljajo, zlasti pri padcu odpornosti zaradi stresa, pred menstruacijo ali pri okužbi (gripa, okužbe prebavil idr.). Afte lahko nastanejo tudi ob uživanju orehov, čokolade z lešniki, prepečenca ipd., ki povzroči mikropoškodbe na ustni sluznici. Včasih jih zamenjamo s herpetično okužbo v ustih, kjer se pojavijo mehurčki in drobcene razjede. Mehurčkov običajno ne opazimo, ker hitro počijo, res pa je herpetična okužba ustne sluznice pri odraslih redka.

Afte se spontano pozdravijo v nekaj tednih. Za ublažitev težav večkrat na dan spiramo ustno votlino z raztopinami antiseptikov (npr. korheksidina) in dodatkom anestetikov. Blažilno deluje tudi izpiranje ust s sodo bikarbono. V hujših primerih dodamo kortikosteroide v oralnih gelih. Svetujemo skrb za splošno odpornost organizma s hrano, bogato z vitamini, in izogibanje grobi ter drobljivi hrani, ki bi lahko poškodovala ustno sluznico.

Glivične okužbe v ustih se razvijejo zaradi pomanjkljive imunske odpornosti, sladkorne bolezni, kroničnega draženja s protezo in jemanja širokospektralnih antibiotikov. Najpogosteje se kažejo kot belkaste obloge na ustni sluznici (pogosteje pri kadilcih) ali rdečkaste pekoče lise na jeziku in dlesnih na mestu draženja s protezo. Glivično okužbo potrdimo z brisom ustne sluznice in mikološkim pregledom.

Pri zdravljenju je pomembna dosledna ustna higiena. Pri akutnih oblikah zadoščajo antimikotiki v oralnih raztopinah in gelih, pri kroničnih oblikah in pogostih ponovitvah pa so potrebni sistemski antimikotiki 10 do 14 dni.

Vzrok za nastanek belkastih lis (t. i. levkoplakije) je lahko tudi grizenje ustne sluznice ali kronično draženje s tobakom in uživanje koncentriranih alkoholnih pijač, kar se lahko razvije v ploščatocelični rak. Zato je treba te škodljive navade opustiti, vsako sumljivo belkasto oblogo pa kirurško izrezati.

 Spremembe na jeziku

Sindrom pekočih ust. Včasih jezik peče in zbada in je ob tem lahko tudi nekoliko pordel. Redko je vzrok glivična okužba s kvasovko Candida albicans ali pomanjkanje železa v krvi. Običajno ne najdemo organskega vzroka, temveč je posledica psihičnih težav, pogosteje pri ženskah v srednjih letih. Če je jezik povečan in otečen, je treba izključiti zmanjšano delovanje ščitnice. V pogovoru z bolnikom neredko ugotovimo, da ima tudi obsesivno kompulzivno nevrozo, zato težave zdravimo tudi s psihoaktivnimi zdravili.

Razbrazdan ali dlakav jezik. Brazde, ki se pojavijo po jeziku, niso nevarne, zato zdravljenje ni potrebno. Pri starejših moških neredko opazimo tudi dlakav jezik, ki je sivkasto ali rjavkasto obložen zaradi povečanja papil. Nastane večinoma zaradi kajenja in slabe ustne higiene. Stanje se izboljša z opustitvijo kajenja in čiščenjem jezika z zobno ščetko. Spremembe lahko zmehčamo z raztopino 20-odstotne sečnine.

Ploščatocelični rak ustne sluznice se lahko razvije zlasti zaradi slabe ustne higiene, kajenja in pogostega uživanja alkoholnih pijač. Je bolezen starejših moških. V začetni fazi ne dela težav, naključno ga recimo opazi zobozdravnik. Sumljiva je vsaka ranica, ki se ne zaceli v štirih tednih. Kasneje se lahko pojavi slab zadah iz ust, proteza se ne prilega več, jezik je slabo gibljiv in govor je otežen. Zdravimo kirurško.

Melanom. Kot povsod po koži se tudi na ustnicah in ustni sluznici lahko pojavi maligni melanom, hitrorastoč kožni rak, ki se kaže kot asimetrična rjavkasta ali črnikasta lisa ali vozliček, neenakomerno obarvan in neostro omejen od okolice, ki raste in se spreminja. Potrebna je čimprejšnja kirurška odstranitev.

Mateja Lisjak, dr. med, specialistka dermatovenerologije


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media