Učinkovit imunski sistem najboljši zdravnik

Dobro počutje | feb. '15

Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi, bakterijami in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo telo. Njegova temeljna naloga je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Zato bi ga lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Izvidniške celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge čakajo v zasedi. Vsi ''rodovi vojske'' imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. Delovati morajo usklajeno, če zataji samo eden izmed podsistemov, se obramba sesuje. In bolezen je tu!

Imunski sistem je iz različnih organov in tkiv: bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in v črevesnih celicah. Usklajevalec delovanja imunskega sistema je žleza priželjc ali timus, ki izloča hormon timulin; ta spodbuja rast celic ''T''. Priželjc je v mladosti krepak in velik, a se s staranjem krči in izgublja moč. Brez aktivnega priželjca imunske celice ''T'' ne morejo dozoreti do stopnje, da bi lahko napadle vsiljivce. Propadanje priželjca je mogoče ustaviti, in kot je ugotovil italijanski raziskovalec dr. Nicola Fabris z državnega raziskovalnega centra v Anconi, celo pomladiti z uživanjem jedi, ki vsebujejo cink.

Imunski sistem deluje v več ''vojaških fazah''. Najprej mora s pomočjo antigenov ugotoviti, kaj je telesu tuje in kaj ni. Izvidniške imunske celice pregledajo prav vse celice v telesu, in ko najdejo tujo celico, na primer bakterijo, virus, prašni delec itn., pošljejo ukaz drugemu ''rodu'' za pripravo obrambe. ''Vojska'' mobilizira limfocite B, ki aktivirajo aminokisline, te pa sestavijo protitelesa. Celice limfocitov B imajo spomin, zato si zapomnijo analizirano sestavo vsiljivca, in če se ta tudi čez leta vrne, znajo takoj izdelati protitelesa. Temu pravimo pridobljena imunost.

Hiter odgovor telesa

Že v 30 minutah telo izdela obrambna protitelesa in uspešno napade vsiljivce, vendar le če ima na voljo vsa hranila za izdelavo protiteles. Ta sodijo v veliko družino imunoglobulinov. Med spopadom se vključijo še limfociti T, ki organizirajo in usmerjajo bela krvna telesca v ''spopad''. Poznamo dve vrsti celic T. Prva vrsta so celice T pomagalke, ki izločajo citokine; to so topne beljakovine, njihova naloga pa je odstraniti premaganega sovražnika iz telesa. Druga vrsta so citotoksične celice T, ki uničijo lastne telesne celice že okužene z virusom ali drugimi mikroorganizmi.

Sledijo jim fagociti; ti požrejo vsiljivce. Obstajajo še specialne celice ubijalke NK (angl.: natural killer), ki nenehno krožijo po krvi, napolnjene s toksičnimi zrnci, in nemudoma napadejo vsiljivca, če nanj naletijo. Posebnost teh celic je, da uničujejo izrojene telesne celice že ob njihovem nastanku, ne pa tako kot celice T, ki napadejo izrojene celice, ko te dozorijo. Celice ubijalke zato uničujejo celice tumorjev.

Imunski sistem deluje mimo naše volje, lahko pa mu pomagamo s primerno hrano. Najprej telo potrebuje cink. Ta spodbuja delovanje žleze priželjc, pomaga izdelovati protitelesa in spodbuja aktivnost levkocitov. Pomembna so tudi živila z vitamini B-kompleksa, zlasti še vitamin B6. Ta skrbi za dobro in krepko delovanje priželjca in levkocitov. Veliko vlogo ima mineral selen, ki je vključen v sintezo protiteles in močno zavira delovanje virusov. Magnezij je nujen za delovanje priželjca, sodeluje tudi pri sintezi protivnetnih prostaglandinov ter vzdržuje ravnovesje histamina, kar je pomembno pri alergijah.

Hranila in živila za pravilno delovanje priželjca

Minerali in vitamini

Živila

Cink

Svinjska in telečja jetra, goveje, ovčje in puranje meso, bučna semena, grah, leča, sezam, jajčni rumenjak, sardele ...

Vitamin B6

Pivski kvas, arašidi, orehi, riž, jajca, oves, zelje, dinje, melasa, žitni otrobi, jetra in ledvice ...

Selen

Kokos, indijski orešček, pšenični kosmiči, modre ribe, ostrige in klapavice, piščančja jetra, sončnična semena, jurčki, čebula in česen ...

Magnezij

Motovilec, temna čokolada, fige, bučno seme, proso, sončnice, lan, pinjole, orehi, lešniki, mineralna voda ...

Imunske celice je treba pred oksidacijo zavarovati. V ta namen služijo visoke koncentracije vitaminov C in E, precej višje kot v drugih celicah. Vitamin C ''komandira'' 670 različnih procesov v telesu, tudi obrambnih, in pomaga pretvarjati toksine v neškodljive vodotopne snovi. Spodbuja tudi ''celjenje ran'' po obrambnih spopadih v telesu. Vitamin E pa ščiti membrane imunskih celic; če ga ni dovolj, je obramba neučinkovita. Maščobne kisline omega 3 delujejo protivnetno in spodbujajo imunski sistem, a ga hkrati varujejo pred pretiranim delovanjem, saj to sproža alergije, astmo, seneni nahod in avtoimunske bolezni. Pomembne so tudi maščobne kisline omega 9 v olivnem in nekaterih drugih hladno stisnjenih rastlinskih oljih. Olja imajo tudi polifenole, ki aktivirajo encime druge faze, ti pa pretvorijo nevarne snovi v vodotopne, da se izločijo iz telesa. Olivno in bučno olje imata tudi skvalen, ki krepi imunski sistem kot celoto.

Živila za varovanje imunskega sistema

Snov, ki jo potrebujemo

Živila

Vitamin C

Acerola, aronija, šipek, zelena paprika, peteršilj, kivi, agrumi, jagodičje, hren ...

Vitamin E

Hladno stisnjena rastlinska olja (olje pšeničnih kalčkov, lešnikovo olje, olje pinjol in posebno sončnično olje) ter semena

Omega 3

Rastlinske omega 3: orehi in oreščki, avokado, laneno seme, riček in olja iz njih ...

Živalske omega 3: ribe (modre ribe, losos)

Omega 6

Veliko semen in rastlinskih olj iz njih

Omega 9

Olivno, lešnikovo, makadamijevo olje ...

Živila in hranila, vključena v spopad

Kalcij pomaga izdelovati encim, ki ga celice ''T'' uporabijo, da onesposobijo povzročitelja okužb. Podobno kot vitamin C kalcij sodeluje pri uničevanju virusov. Mangan pomaga tvoriti interferon, ki je prva samoobramba, če je telo že nekoč bilo v stiku z vsiljivci. Interferon se sprošča samo, če ima telo dovolj mangana in vitamina C. Česen in druge čebulnice krepijo limfocite in makrofage in imajo širok spekter antibiotičnega delovanja, saj uničujejo patogene bakterije v črevesju in tudi viruse. Poskusi kažejo, da česen uniči ali onesposobi 72 vrst škodljivih bakterij. Telo potrebuje tudi beljakovine oziroma prav vse aminokisline, da lahko izdela protitelesa in celice T. Razvoj virusov zavirajo tudi ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake, ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta.

Če vstopi virus v telo, bo že v treh minutah v kostnem mozgu. Ta ima sposobnost prepoznati verigo DNK virusa in dekodirati postopek njegovega razmnoževanja. Če ima telo ''na zalogi'' vseh 22 aminokislin, lahko kostni mozeg izdela ustrezen ''recept'' in ustvari ustrezne morilske celice T za uničenje virusa. To se zgodi že v pol ure! Naš organizem ne zboli, telo pa postane imuno na ta virus.

Vrsta snovi

Živila

Kalcij

Mleko, mlečni izdelki, semena, ribe, suhe fige ...

Mangan

Polnovredna žita in polnovreden kruh različnih vrst, kosmiči, lešniki, stročnice, zelena zelenjava, ingver, klinčki, kokos, čaj ...

Čebulnice

Česen, čebula, por, drobnjak, čemaž ...

Aminokisline

Stročnice, fižol, jajca, meso vseh vrst, ribe, mleko in mlečni izdelki

Aminokislina lizin

Ribe, govedina, pršut, mleko in mlečni izdelki, stročnice, jajca, špinača, pšenični kalčki, krompir, rž, riž, oves ...

Aminokislina arginin

Lešniki, ovsena kaša, riž, arašidi, pistacije, rožiči, čokolada ...

Živila za dvig imunskega sistema

 V sadju in zelenjavi je najpopolnejši spekter antioksidantov. To so snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih v dve veliki skupini: v maščobah topne karotenoidne snovi in vodotopne flavonoidne snovi. Za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice.

Snov

Živila

Karotenoidi

Korenje, paprika, čili, paradižnik, rdeča čebula, feferoni, špinača in blitva, melone, buče, marelice, mango ...

Flavonoidi

Jagodičje, grozdje in vino, temna čokolada, zeleni čaj ...

Križnice

Brokoli, zelje, repa, brstični in kodrasti ohrovt, koleraba, hren ...

 

Razumeti moramo, da snovi iz hrane posamezno nimajo enakega učinka, kot če delujejo skupaj, torej sinergično. Če bi uživali na primer samo česen ali samo korenje, bi vseeno zboleli! Pomembno je torej uživati raznovrstno zdravo, polnovredno hrano in sestaviti popolnoma uravnotežen obrok.

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., fotografije: Ivan Merljak


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media