Prostofer namesto javnega prevoza
Ivana Kus, zadovoljna uporabnica storitve Prostofer, in Stanislav Lipuš, prostofer
Starejša upokojenka Štefka živi sama. Še vedno je vitalna, zato si želi sama po nakupih in drugih opravkih, rada hodi v knjižnico, redno mora hoditi k zdravniku. Hčerka jo sicer rada zapelje, a se zaradi službe težko prilagaja maminim potrebam, javnega prevoza pa v kraju ni.
To težavo pa že nekaj let izvrstno rešuje mreža MATijA, katere del je tudi storitev Prostofer. Gre za storitev, kjer mlajši in aktivni upokojenci ponudijo pomoč tistim, ki so že starejši ali pa samo nimajo svojega prevoza.
Gospa Štefka ve, da mora jutri k zdravniku, pot bo združila tudi z obiskom knjižnice pa še v trgovino bo skočila. Pokliče 080 10 10 in telefonistki na centrali pove, kam in kdaj bi potrebovala prevoz, ta ji nato poišče prostega prostovoljnega šoferja, ki jo bo odpeljal po opravkih in pripeljal nazaj do doma.
»Od naših sposobnosti niso vozniške tiste, ki največ štejejo,« pove Stanislav Lipuš, prostofer, ki svoje delo opravlja s srcem. »Največkrat smo sogovorniki, predvsem pa poslušalci, ljudje imajo različne tegobe in s pravo besedo lahko še kako pomagamo. Še lepše je, če z nami delijo vesele novice.«
V marsikaterem slovenskem kraju so starejši brez svojega avtomobila praktično odrezani od sveta, ker so že ukinili javni prevoz, saj ta pogosto edina vez z mestom ni upravičevala stroškov, kaj šele da bi bila dobičkonosna. In časi so tudi takšni, da si z nizko pokojnino starejši iz bolj odmaknjenih krajev ne morejo privoščiti uporabe taksija.
»Čeprav časi niso lahki, je v ljudeh še vedno tisti socialni čut, pripravljenost pomagati,« pravi Stanislav. A težko je biti prostovoljen v nedogled, nekajkrat z veseljem ponudiš prevoz, potem pa je to že udarec za družinski proračun. Pet danes, pet jutri, pet evrov v soboto, teh evrov se konec meseca res nabere, in v občini Radlje ob Dravi so k tej problematiki pristopili z izvrstno rešitvijo.
Električno vozilo za prostoferje
Občina Radlje je z nakupom električnega avtomobila odvzela stroške, ki nastanejo s prevozom.
V občini, ki velja za starejšim prijazno, ni več javnega avtobusnega prevoza. V anketi so jim starejši zaupali, da je večja mobilnost tisto, česar si najbolj želijo oziroma tudi najbolj potrebujejo. K sreči je v občini veliko sočutnih prostovoljcev in prav nanje so se na občini naslonili. Da bi jim prostovoljno delo čim bolj olajšali, so na občini priskrbeli avtomobil za rabo prostoferjev. Izbrali so ga povsem razumsko: najeli so majhen električni avtomobil. »Stroški so tako mesečno fiksni, vključujejo najem, vzdrževanje in registracijo ter znašajo okoli 250 evrov,« pravi Marjana Švajger, predsednica občinske uprave. Teo Bunta iz zavoda Zadihaj, ki je občini priskrbel ta mali električni avtomobil in pred občinsko stavbo postavil javno polnilno mesto, razloži, da gorivo tudi ne predstavlja težave, saj »če avtomobil dnevno prevozi okoli sto kilometrov, znašajo ti na mesec le okoli deset evrov«.
Mojim prijateljem avtomobil ne pomeni kaj dosti več kot prevoz z ene lokacije na drugo. A vsaka starejša oseba, s katero sem imel priložnost o tem poklepetati, hiti razlagati, da avtomobil in vožnja pomenita svobodo in neodvisnost. Da bi brez tega, da lahko kadar koli sedejo v avtomobil in se kam odpeljejo, težko živeli. Akcije, kot je prostofer, starejšim omogočajo večjo mobilnost in neodvisnost. Rešitev, ki so se je domislili v Radljah, je tako lahko zgled in vzorčni primer, da se lahko s skupnimi močmi in veliko srčnosti reši marsikatera težava. Vsi prostovoljni šoferji si za svojo nesebično pomoč zaslužijo veliko pohvalo.
Velja pa tudi za vas. Če imate svoj avtomobil, voljo in možnosti, se prijavite v storitev Prostofer (brezplačna številka 080 10 10), veseli vas bodo. In če pomoči prostoferjev še niste sprejeli, pa bi vam prišla prav, pokličite.
