Sodobni materiali v stanovanju

Prosti čas | feb. '15

Tudi pri notranji opremi se trendi spreminjajo in pravzaprav vsako desetletje zaznamuje kakšna posebnost. A vedno bolj se zavedamo, da posameznih kosov, ki so bili dobro oblikovani, kakovostno izdelani in so lepo ohranjeni, ni treba nadomeščati z novimi le zato, da bi bili v toku s časom. Zato pa se zelo spreminjajo materiali.

Pri opremi stanovanj se tako vračajo retro vzorci in oblike. Najsodobnejši naslanjači so skoraj kopije tistih iz 60. let prejšnjega stoletja, senčniki svetilk se zgledujejo po tistih desetletje mlajših. Vrnile so se kosmate preproge, tapete in »utopljeni« ročaji.

Če bi hoteli na hitro opisati, kaj je zares novega in modnega, potem so to gotovo materiali. Pogosto tudi tisti, ki jih ne bi niti povezovali z notranjo opremo. Eden izmed teh je gotovo beton. Miza iz homogenega kosa betona niti ni več nekaj povsem nenavadnega, gotovo pa ta material ni prva izbira, ko pomislimo na senčnik pri viseči svetilki.

Ni še dolgo tega, ko smo se zgražali nad »plastičnimi« stoli in prti, a tudi to se spreminja. Plastika in polietilen sta vedno bolj kakovostna. Da bi se izognila slabemu slovesu, pogosto prevzemata oblike in teksture drugih materialov. Verjetno najtipičnejši primer je »umetni ratan«, nekaj podobnega so tudi tkane talne obloge, ki spominjajo na lanene pletenine ali pletenine iz jute. Res dobri izdelki se na otip sploh ne razlikujejo od izhodiščnih materialov, izdata jih le odpornost na vremenske vplive in lažje vzdrževanje. Precej trša materiala, ki po videzu spominjata na steklo, sta akril in polikarbonat. Pogosto ju uporabljajo pri izdelavi svetil, a tudi v pohištveni industriji nista neznanka. Vsi našteti materiali so lahko obdelani gladko in svetleče ali pa s posebnimi tehnikami dosežejo teksture, ki posnemajo druge materiale.

Material, ki ga – tako kot steklo – precej pogosto zasledimo v stanovanjskih in poslovnih zgradbah, je nerjaveče jeklo. Bodisi v obliki ograjnih stebričkov, podnožja za mizo, svetilke ali le gospodinjskih aparatov. Tudi tu je mogočih več obdelav, ki preprečujejo bleščanje, odpuščajo prstne odtise ali samo olajšajo čiščenje. Precej je tudi aluminija, ki je lažji, a po videzu manj žlahten, vračata se baker in mesing. Klasično, kot material za svetila, konstrukcijski material ali v obliki dekorativnih predmetov.

Morda najmanj opazna, a povsod v pohištveni industriji prisotna materiala, sta iverica in mediapan. Prvo najpogosteje srečamo v oplemeniteni obliki, bodisi v barvi ali obdelavi, ki posnema les, kamen ali kak drug material, in je primerna za izdelavo pohištva ravnih linij. Iverica je poceni material, sestavljen iz lesnih delcev, velikih nekaj milimetrov, ki jih zmešajo z lepili in stisnejo v plošče. Kadar sta spodnja in zgornja ploskev obdelani z dekorativno plastjo, dobimo iveral oz. oplemeniteno iverico. Ker je material občutljiv za vlago, je treba robove obdelati z robnim trakom ali ABS-nalimki, ki so odpornejši proti udarcem in obrabi. Mediapan je novejši material, izdelan podobno kot iverica, le da so delci tu zelo fini in se končni izdelek zato obnaša podobno kot les: lahko ga rezkamo, vrtamo, žagamo in brusimo. Zaradi ne preveč privlačnega videza običajno končni izdelek lakiramo, oblačimo v folije ali furniramo.

Na koncu še beseda o lesu. Ta stalnica v oblikovanju po eni strani vabi s toplo domačnostjo, po drugi budi spoštovanje z žlahtno strukturo, pridobljeno skozi desetletja rasti. Kadar je pohištvo izdelano iz masive, potem je treba to poudariti. Zato ga ne premazujemo več s plastmi pokrivnih barv, raje poudarimo letnice z lazurami (lahko tudi v različnih barvnih odtenkih), se odločimo za ščetkanje in oljenje – za obdelave, ki smo jih prej povezovali z zunanjim pohištvom ali talnimi oblogami – ali pa površine le temeljito zbrusimo in nanesemo tanko plast prozornega laka. Les je naravni material in poleg tega, da »diha«, tudi menja barvo: les bora porumeni, macesen postane srebrno siv, češnja sčasoma pridobi barvo konjaka. Se pa poleg znanih in dragocenih vrst eksotičnega lesa kot material prihodnosti omenja gumijevec. Gre za drevo, ki ga gojijo za proizvodnjo lateksa, po zaključenem 20- do 30-letnem ciklusu pa les kemično zaščitijo pred škodljivci in ga uporabijo za izdelavo parketa ali pohištva.

Pri tekstilu razen vsak dan novih vzorcev ni veliko novosti. Prav tako je še vedno aktualen papir – tako za prosojne senčnike lebdečih svetilk kot za včasih skoraj neverjetno trdne kose pohištva.

Pravzaprav živimo v času, ko ni nič več nemogoče in le redki izdelki še presenetijo, oblikovalci pa iščejo nove in nove izzive. Eni se zatekajo k minimalizmu in poudarjajo materiale, drugi spet skušajo uporabnike pritegniti s humorjem, tretji nas vabijo na sentimentalne limanice, četrti hočejo šokirati, neredki reciklirajo ideje in materiale. A kaj nam je všeč, je še vedno povsem osebna stvar, in če smo zadovoljni s svojim stanovanjem, ničesar ne spremenimo, saj je tudi to povsem »v skladu s trendi«.

Nina Belopavlovič, univ. dipl. inž. arh.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media