Uskladitev statusa z novo zakonsko ureditvijo

Dobro je vedeti | feb. '15

Ni dolgo tega, ko ste lahko v številnih medijih zasledili informacijo o tem, češ da ZPIZ nekaterim upokojencem jemlje pokojnino oziroma jim po uradni dolžnosti priznava status zavarovanca oziroma celo izdaja odločbe o vračilu pokojnine zaradi preplačila. Lahko bi rekli, da je nastala prava zmeda, vendar pa se je treba vprašati, kdo je to zmedo povzročil. Za lažje razumevanje nastale situacije je prav, da se vrnemo nekaj let nazaj.

V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na vzajemnosti in solidarnosti, je bilo že od nekdaj uveljavljeno načelo, da opravljanje dela oziroma samostojne dejavnosti ni združljivo s sočasnim uživanjem pokojnine. Kajti tako plača kot pokojnina sta temelj za preživetje upravičenca. To načelo žal ni bilo vedno dosledno izpeljano v zakonodaji. Do odstopa od načela nezdružitve opravljanja dela oziroma dejavnosti in hkratnega uživanja pokojnine je prišlo predvsem v času, ko je veljal ZPIZ-1, to je od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012. Tako po 17. členu ZPIZ-1 osebe, ki so se šolale in so hkrati opravljale samostojno dejavnost, niso bile obvezno zavarovane. Po 18. členu tega zakona pa so se lahko nekateri zavarovanci, ki so opravljali samostojno dejavnost, izvzeli iz obveznega zavarovanja. Tako niso bile obvezno zavarovane tiste osebe, ki v zadnjih treh letih iz svoje dejavnosti niso ustvarjale dobička, ki bi presegel znesek minimalne plače. Tudi osebe, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do pokojnine in določeno starost, so lahko po uveljavitvi pravice do pokojnine obdržale dejavnost, če je niso opravljale z osebnim delom, ker so imele zaposlenega vsaj enega delavca. Prav tako so osebe, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in določeno starost, lahko po upokojitvi še naprej opravljale isto dejavnost v enakem obsegu kot pred upokojitvijo, vendar le če so bile pred tem zavarovane na podlagi delovnega razmerja. Tudi pokojninski zakon iz leta 1992 je nekaterim dovoljeval sočasno uživanje pokojnine ob tem, da so bili družbeniki in hkrati poslovodje v gospodarski družbi.

Spremembe z novo pokojninsko reformo

Nova pokojninska reforma, uveljavljena z ZPIZ-2, je naredila bistven poseg v institut nezdružljivosti opravljanja dela oziroma dejavnosti in hkratnega uživanja pokojnine. Vse osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost ali delo družbenika in so hkrati poslovodne osebe, se morajo zavarovati. Res je, tudi ZPIZ-2 pozna dvojni status, vendar le v zelo omejenem obsegu. To se pravi, da oseba ne more več uživati celotne pokojnine in hkrati opravljati dela ali samostojne dejavnosti. Zakon tistim, ki se kljub izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev čutijo zmožne za delo, omogoča, da ostanejo zavarovanci, če delajo najmanj 4 ure na dan v delovnem razmerju (20 ur na teden) oziroma so zavarovani najmanj za polovični zavarovalni čas. Take osebe uživajo delno pokojnino, za čas dela pa so upravičeni do prejemka iz naslova dela oziroma dejavnosti. Če pa se upokojenci odločijo za ponovni vstop v zavarovanje in postanejo hkrati zavarovanci najmanj za 4 ure na dan oziroma polovični zavarovalni čas, pa pridobijo pravico tudi do sorazmernega dela pokojnine odvisno od obsega delovnega oziroma zavarovalnega časa.

Ker je reforma uveljavila pomemben premik na tem področju, je ZPIZ-2 v 406. členu uredil prehodno obdobje za uskladitev statusa zavarovanca oziroma upokojenca z določitvijo konkretnih rokov, za nekatere do 30. 9. 2013, za druge pa do 31. 12. 2013. Zakon je tudi določil obveznost ZPIZ-a za ravnanje v primeru, če osebe, na katere se nanaša ta določba, ne bi izpolnile svoje predpisane obveznosti. ZPIZ je po tem členu zakona moral po uradni dolžnosti ugotoviti lastnost zavarovanca in tudi po uradni dolžnosti ustaviti izplačilo pokojnine. Takšno zakonito ravnanje ZPIZ-a je povzročilo nejevoljo med prizadetimi in tudi kritičen odmev javnosti. Zato je na mestu vprašanje, ali je utemeljeno kritizirati izvajalca zakona, to je ZPIZ, če hkrati vsi prisegamo na pravno državo. Osebno menim, da ne, saj si moramo vsi prizadevati, da neživljenjske zakonske norme zakonodajalec spremeni. Do tega je tudi prišlo, najprej z zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1, ki je roke, določene v 406. členu ZPIZ-2, podaljšal do 31. 12. 2014. Lani decembra pa je bila sprejeta novela tega zakona, ki je ponovno podaljšala roke za uskladitev statusa, in sicer za nekatere do 31. 1. 2015, za druge pa do 31. 12. 2015.

Upokojenci, ki izpolnjujejo te pogoje

Naj najprej opozorimo na tiste, ki so morali svoj status uskladiti do 31. 1. 2015. To so tisti upokojenci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2. Da bi to razumeli, moramo razložiti, kateri upokojenci izpolnjujejo pogoje iz tega člena. Izpolnjujejo jih le tisti, ki so pravico do pokojnine uveljavili do 31. 12. 2012 in so imeli po upokojitvi zaposlenega vsaj enega delavca oziroma so do uveljavitve pravice do pokojnine opravljali isto dejavnost v enakem obsegu, vendar so bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja. Za uvodoma omenjene osebe se do izteka roka za uskladitev lastnosti zavarovanca šteje, da nimajo lastnosti zavarovanca pod pogojem, da so bili uživalci pokojnine na dan 31. 12. 2012 in na isti dan še naprej opravljajo delo ali dejavnost.

Če omenjene osebe svojega statusa ne bodo uskladile do zakonitega roka, to je do 31. 1. 2015, bo moral zavod po uradni dolžnosti ugotoviti lastnost zavarovanca, in to od 1. 2. 2015 naprej.

Kdo so tiste osebe, ki imajo najdaljši čas do 31. 12. 2015 za uskladitev statusa zavarovanca oziroma upokojenca? Naj jih posebej navedemo z namenom, da bi izkoristili to novo priložnost in si tako v prihodnje prihranili neljube posledice. To so naslednje osebe iz 406. člena ZPIZ-2:

  • osebe, ki so bile 31. 12. 2012 na šolanju in so na dan 31. 12. 2012 opravljale samostojno dejavnost (pod pogojem, da se še vedno šolajo in še nadalje opravljajo samostojno dejavnost);
  • osebe, za katere zavarovanje ni bilo obvezno po 1. odstavku 18. člena ZPIZ-1;
  • upokojenci, ki so uveljavili izvzem iz zavarovanja po 18. členu ZPIZ-1 in so opravljali samostojno dejavnost, hkrati pa prejemali pokojnino;
  • upokojenci, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred 1. 1. 2000 in pri tem obdržali lastništvo družb, v katerih so hkrati poslovodne osebe.

Omenjeni najdaljši rok velja še za eno kategorijo oseb, in to iz 15. odstavka 429. člena ZPIZ-2. Gre za osebe, ki so ob uveljavitvi ZPIZ-2, to je 1. 1. 2013, izpolnjevale pogoje za obvezno zavarovanje kot družbeniki, ki so poslovodne osebe, pa niso uživalci pokojnine, in so vključeni v zavarovanje za manj kot polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja.

Kot je razvidno iz dosedanjih informacij, gre za strokovno zelo zahtevno področje, zato svetujemo bralcem oziroma tistim, ki jih nova ureditev zadeva, da se za dodatne informacije obrnejo na najbližjo območno enoto ZPIZ.

A. T.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media