Pokojnina je ekonomska kategorija z elementi solidarnosti
Marijan Papež
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da nova pokojninska reforma deluje, ljudje se upokojujejo kasneje, in je ni treba na vrat na nos spreminjati. Dotok zahtevkov za starostno upokojitev se je lani zmanjšal še za 8,6 odstotka. Porast števila starostnih upokojencev pa je bil najnižji v zadnjih desetih letih.
Za nami je drugo leto izvajanja pokojninske reforme ZPIZ-2. Kako se kažejo njeni učinki? Nekateri že napovedujejo novo reformo. Je po vašem mnenju potrebna?
Učinki reforme so vidni, čeprav nekateri menijo, da so bili narejeni le kozmetični popravki. Večina, kar dve tretjini upokojencev, ki so se upokojevali lani, se je še vedno upokojila po prejšnjem pokojninskem zakonu ZPIZ-1. Zaradi ukinitve dodane dobe, znižanja starostne meje zaradi otrok in tudi zaradi uveljavljanja strožjih pogojev za upokojevanje, predvsem za ženske, ter zaradi uvedbe pokojninske dobe brez dokupa se ljudje upokojujejo tri, štiri, pet ali celo več let kasneje. Nekdo bi lahko že zdaj imel pogoje za upokojitev, če bi se mu štela doba študija in vojaščine, kar je po novem ukinjeno, tako bi se lahko upokojil pri 59 letih starosti, po novem pa se bo lahko šele pri 65 letih. Se pravi, da reforma deluje, zato ocenjujem, da je ni treba spreminjati na vrat na nos, ker so zaradi tega ljudje samo zbegani, in namesto da bi razmišljali, kako bodo še naprej delali, iščejo načine, kako bi se čim prej upokojili. Prav gotovo pa je dobro, da priprave na spremembe tečejo več let, ampak nekje do leta 2020 najbrž ni potrebna kakšna izrazita reforma. Je pa treba spremljati izvajanje veljavne pokojninske zakonodaje, in če ugotovimo anomalije, le-te čim prej odpraviti.
Bistvena sprememba, ki jo prinaša ZPIZ-2 z letom 2016, je, da se moški samo z 20 leti pokojninske dobe ne bo mogel več upokojiti, letos se še lahko, če je star 64 let in pol. Lahko pa se bo upokojil pri 65 letih z vsaj 15 leti zavarovanja. Ta pravica se bo utopila v pravici s 15 leti zavarovalne dobe.
V letu 2013 je bil dotok zahtevkov za starostno upokojitev za skoraj 40 odstotkov nižji kot v letu 2012. Kako je bilo lani?
Lani je bil dotok zahtevkov za starostno upokojitev še manjši kot leta 2013, in sicer za 8,6 odstotka. V letu 2012 jih je bilo več kot 25.000, v letu 2013 15.500, lani pa približno 14.200, kar pomeni, da reforma deluje, in tudi porast števila starostnih upokojencev je bil najnižji v zadnjih desetih letih.
Predlani je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 1 : 1,38, kar je skrb vzbujajoče. Kakšno je lansko razmerje?
V letu 2013 je bilo povprečno razmerje 1 : 1,38, na zadnji dan leta pa celo 1 : 1,36. Število upokojencev se je lani sicer nekoliko zvišalo, na srečo pa se je v drugi polovici leta povečalo tudi število zavarovancev, tako da povprečje razmerja ostaja na nivoju predlanskega leta. Razmerje na dan 31. december 2014 pa bo verjetno nekoliko ugodnejše kot leta 2013.
Lani ste dejali, da bomo za trdnost pokojninske blagajne storili največ, če bomo sanirali bančni sistem, spodbudili gospodarsko rast, okrepili finančno disciplino in zagotovili redno plačevanje prispevkov. Kako uspešni smo bili lani pri pobiranju prispevkov za pokojninsko blagajno?
Lani je bilo pobranih za 80 milijonov evrov več prispevkov od načrtovanih oziroma okrog 60 milijonov evrov več, kot je bilo realizacije v letu 2013, kar je za 2 odstotka boljša realizacija kot predlani. To pomeni, da so se prihodki zavoda iz naslova prispevkov povečali in znašajo v strukturi prihodkov 67 odstotkov, kar je spodbudno.
Za sanacijo bančnega sistema je šlo veliko denarja, vprašanje pa je, ali je res prišlo do sanacije v takšni meri, kot smo pričakovali; to se bo videlo v prihodnjih letih. Lani se je povečal BDP in upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) se trudi pobrati čim več prispevkov, lani je bilo res pobranih več prispevkov in tudi znesek neplačanih prispevkov je ostal na približno enaki višini. Tudi tu gre trend v pozitivno smer, vendar je na področju finančne discipline treba še marsikaj postoriti, pravzaprav na vseh prej omenjenih področjih.
Od februarja naprej bo v pokojninsko blagajno moralo prispevati tudi študentsko delo. Kako ocenjujete ta ukrep?
Ukrep, s katerim bodo pobrani dodatni prispevki, hkrati pa bodo mladi pridobili tudi pokojninsko dobo, je pozitiven. Mladim bo to koristilo, ko bodo iskali prvo zaposlitev, saj bodo že imeli nekaj delovne dobe in določene izkušnje, in čeprav so še daleč od upokojitve, jim bo ta doba kasneje prišla prav. S tem se bo tudi na tem področju verjetno vzpostavil red in tudi dotok prispevkov ne bo zanemarljiv. Na letnem nivoju je bilo ocenjeno, da bo teh prispevkov za okrog 58 milijonov evrov, seveda če bo obseg študentskega dela takšen kot v preteklih letih. Zagotovo se bo ta obseg zmanjšal, vendar kljub temu iz tega vira letos pričakujemo okrog 40 milijonov evrov. Morda pa bodo delodajalci zaradi te spremembe zaposlili več ljudi za določen oziroma nedoločen čas. Študentsko delo kot tako je namreč slovenska posebnost, drugje te oblike dela ne poznajo.
Letošnje leto ostajajo pokojnine na isti ravni kot lani, pravzaprav se niso spremenile že od leta 2011, bo pa letos nekoliko več upokojencev dobilo letni dodatek. Ali se nam v letu 2016 le obeta redna uskladitev pokojnin?
Po zakonu o izvrševanju proračuna redne uskladitve pokojnin v letu 2015 ne bo. Pokojnine realno padajo že 5 let, lani je bil ta padec zanemarljiv, ker je znašala rast življenjskih stroškov 0,2 odstotka. Obstaja pa možnost izredne uskladitve po 8. odstavku 430. člena, ki pravi, da se pokojnine lahko uskladijo, če je v preteklem letu ugotovljena gospodarska rast; in v letu 2014 je bila, čeprav še ne vemo kolikšna. Predlog za izredno uskladitev obravnava svet zavoda, in če sprejme takšen sklep, ga pošlje vladi, ki mora k temu dati soglasje. Glede na javno finančno stanje v državi pa je vprašanje, ali bo do izredne uskladitve pokojnin prišlo.
Letni dodatek se v letošnjem letu povečuje, cenzus, do katerega se izplača, se poveča s 622 na 750 evrov, to pomeni, da bo letos ta dodatek dobilo od 80.000 do 85.000 dodatnih upokojencev, skupno pa približno 480.000 upokojencev. Poleg tega se letni dodatek v nižjih kategorijah zvišuje, kar je za sedanje razmere celo presenetljivo, bo pa za višje izplačilo letnega dodatka, ki bo izplačan julija, potrebnih 19 milijonov evrov. Ta sredstva bo zagotovila Kapitalska družba (KAD).
Valorizacijski količniki vplivajo na raven pokojnin – za tiste, ki se bodo letos upokojili, naj bi se zaradi porasta plač zvišali, toda letos se podaljšuje tudi obdobje, po katerem se izračuna pokojninska osnova. Kako bo to vplivalo na višino odmere pokojnine?
Če se plače v preteklem letu povečajo, so ugodnejši tudi valorizacijski količniki, kar vpliva na izračun višine pokojnine. Podatki o višini porasta plač v letu 2014 bodo znani februarja. Letos se podaljšuje tudi obdobje, po katerem se izračuna pokojninska osnova, z 20 na 21 let, kar pa vpliva na višino pokojnine, ker je povprečni znesek nižji; razen v primerih odmere pokojnine od najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove. Če bi bili valorizacijski količniki višji za en odstotek, podaljšano obdobje pa bi pomenilo znižanje za 0,7 odstotka, bi bila višina pokojnine vseeno za 0,3 odstotka višja kot leto prej.
Pri pogovorih o pokojninski reformi so nekateri zagovarjali sistem, da vsak prejme toliko pokojnine, kolikor je vplačal. Kako gledate na te predloge in v čem so prednosti medgeneracijske solidarnosti med zavarovanci in upokojenci?
Že zdaj je pokojnina odvisna od dolžine obdobja, v katerem je nekdo delal in plačeval prispevke, in od višine prispevkov, tako da je napačno razmišljanje, da je pokojnina socialna kategorija. Pokojnina je ekonomska kategorija, vgrajeni pa so tudi elementi solidarnosti. Ta instrument se uporabi pri tistih, ki imajo na podlagi vplačanih prispevkov pokojninsko osnovo nižjo od najnižje pokojninske osnove. Dejstvo je, da je vsako leto večje število upokojencev, ki jim je pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove. Če ne bi imeli tega pomembnega elementa solidarnosti, bi bila njihova pokojnina še nižja. Prav tako pa je na drugi strani element solidarnosti tudi v tem, da se tistim, ki so vplačevali višje prispevke, pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove. Sistem medgeneracijske solidarnosti pa je v tem, da nekdo, ki dela, plačuje za tekoče pokojnine, hkrati pa se zapisujejo njegovi podatki o vplačilih, ki bodo podlaga za odmero njegove pokojnine. Na višino pokojnine, kot že rečeno, vpliva višina vplačanih prispevkov, obdobje, koliko časa jih plačujemo, in obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. Včasih, ko se je upoštevalo desetletno povprečje, so bile pokojnine višje in niso bile toliko odraz vplačanih prispevkov. Daljše obdobje, ki se upošteva, bolj je pokojnina odraz plačanih prispevkov. Sistem medgeneracijske solidarnosti je po moji oceni dober in tudi v sedanji situaciji stabilen, ga je pa treba pravočasno prilagajati in opravljati korekcije.
Lani KAD v pokojninsko blagajno ni prispeval 50 milijonov evrov, zato je razliko moral zagotoviti državni proračun. To vlogo naj bi prevzel demografski rezervni sklad. Ali sodelujete pri njegovem nastanku?
V bistvu ne sodelujemo, bi pa radi bolj sodelovali, zato bomo na eni izmed prihodnjih sej sveta zavoda obravnavali tudi aktivnosti pri oblikovanju tega sklada. Povabili bomo tako KAD kot tudi ministrstvi za finance ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da članom sveta zavoda predstavijo nastajanje demografskega rezervnega sklada. Lani od KAD-a nismo prejeli denarja zaradi določbe, ki je bila spremenjena v zakonu o državnem holdingu, kjer je opredeljeno, da nam 50 milijonov evrov pripada izključno za uskladitev pokojnin. Teh sredstev nismo dobili, čeprav smo si prizadevali za to. Trendi za naprej pa kažejo, da bi predstavniki na KAD-u najraje videli, da KAD-u z vzpostavitvijo demografskega rezervnega sklada vsaj nekaj let ne bi bilo treba prispevati ničesar v pokojninsko blagajno. Po našem mnenju pa bi KAD moral prispevati v pokojninsko blagajno vsako leto vsaj 50 milijonov evrov. Če bo slučajno prišlo do izredne uskladitve pokojnin v tem letu, bi v skladu z zakonom ta sredstva zagotovil KAD.
Lani so nemalo vroče krvi povzročile odločbe, ki jih je zavod izdal upokojenim samostojnim podjetnikom, ki so še naprej opravljali obrt in hkrati prejemali pokojnino. Zdaj je prehodno obdobje za ureditev statusa podaljšano še za eno leto. Kaj to pomeni za upokojene samostojne podjetnike – tako tiste, ki so že prejeli odločbe, kot tudi tiste, ki jih še niso?
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1A), ki je bil sprejet v lanskem decembru in je začel veljati 1. januarja 2015, je uredil podaljšanje obdobja za eno leto za vse tiste, ki so bili upravičeni do dvojnega statusa in bi morali v skladu s 406. členom ta svoj status urediti, kar pomeni, da so po ZPIZ-1 izpolnjevali pogoje za izvzem iz zavarovanja. Po drugi strani pa je na neki način uredil tudi stanje za tiste, ki smo jim izdali odločbe oz. bi jim še, ki pa niso bili upravičeni do dvojnega statusa in je zavod v skladu z zakonom zakonito ravnal in izdal odločbe o lastnostih zavarovanca o prenehanju prejemanja pokojnine skupaj z zahtevkom za vračilo pokojnin. Ker pa je potem prevladalo mnenje, da je bil ta ukrep v skladu z zakonom nesorazmeren in da vsi tisti, ki so jim bile že izdane odločbe, in tudi tisti, ki jim jih še nismo izdali, ki pa niso bili upravičeni do dvojnega statusa, je prišlo do spremembe zakona in so svoj status lahko uredili do 31. januarja 2015. Tisti, ki imajo izvzem za eno leto, pa morajo status urediti do 31. decembra 2015. Na ministrstvu za delo so napovedali, da bodo v letošnjem letu proučili sistemske rešitve teh dvojnih statusov in poskušali najti rešitev. Ustrezna in pravična rešitev pa bo po moji oceni kar velik zalogaj.
Za tiste, ki so se upokojili 1. januarja 2013 ali kasneje oziroma začeli opravljati dejavnost, pa ta zakon ne velja. Po tem datumu namreč ni bilo več izvzema.
Kako dolgo je treba čakati na odločbo oziroma rešitev zahtevka?
Zavod teži k temu, da bi vsak zavarovanec oz. prihodnji upokojenec, ki pravočasno odda vlogo, dobil odločbo že pred dnevom izpolnitve pogojev in da bi naslednji mesec, ko je v pokoju, že prejel prvo pokojnino. Ta odstotek izdanih odločb se dejansko vsako leto veča. Čas trajanja postopkov na prvi stopnji se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 občutno skrajšal, in to za 13 dni, s 75 na 62 dni; pri starostni in predčasni pokojnini pa z 58 na 50 dni.
Prejmete veliko zahtevkov?
Zahtevkov za starostno pokojnino je v zadnjih dveh letih bistveno manj kot prej, je pa veliko zahtevkov za informativni izračun višine pokojnine in pogojev. Ker so ti izračuni večinoma dvojni, saj moramo izračunavati po ZPIZ-1 in po ZPIZ-2, je tega v zadnjih dveh letih zelo veliko. Na začetku leta je bilo zaradi spremenjenih pogojev upokojevanja teh vlog spet več, ker so nekateri, ki so že prejeli izračunane pogoje, vloge ponovno oddajali, čeprav ni bilo potrebno. Odgovorimo vsakemu, tudi če je že dobil odgovor pred enim letom, in mu pošljemo ponovni izračun. Pri tem pa imajo prednost zahtevki tistih, ki so tik pred upokojitvijo. Povprečni čas trajanja za izračun višine pokojnine in pogojev je 46 dni.
Za kaj si bo zavod v letošnjem letu še posebej prizadeval?
Prizadevali si bomo za učinkovito izvedbo določb 6. odstavka 140. člena ZPIZ-2, kar pomeni, da bomo vsem zavarovancem, ki bodo v letošnjem letu dopolnili 58 let starosti in imajo stalno ali začasno bivališče v Sloveniji, poslali obvestilo o predvideni višini njihove predčasne oziroma starostne pokojnine in datumu, kdaj bodo izpolnili pogoje. To bomo poslali vsem tistim, ki bodo izpolnili pogoje do 65. leta starosti. Nekdo, ki ima manj kot osem let pokojninske dobe, kar pomeni, da v sedmih letih ne more izpolniti pogojev, pa bo dobil obvestilo o doseženi pokojninski dobi. Poudariti pa moram, da se bodo pri teh izračunih, ki jih bomo ljudem poslali po uradni dolžnosti, upoštevali pogoji po ZPIZ-2. Ti izračuni bodo prispevali k večji pripravljenosti ljudi na upokojitev, saj bodo pravočasno izvedeli, kakšna bo višina njihove pokojnine, in se bodo na podlagi tega odločili, ali bodo še naprej delali in si s tem zagotovili višjo pokojnino. Pri izračunu se ne bodo upoštevala znižanja starostnih mej, ker so to osebne okoliščine, ki jih mora izpostaviti zavarovanec sam, prav tako se ne bo upoštevala delovna doba, dosežena v tujini, in tudi ne dodana doba iz poklicnega zavarovanja. Pripravljen imamo že obrazec, s katerim bodo lahko zahtevali ponovni izračun pogojev z uveljavljanjem njihovih osebnih okoliščin. Pričakujemo, da bomo morali zaradi tega kar precejšnjemu številu prejemnikov informativnih izračunov delati ponovne izračune. Prednost teh izračunov bo tudi v tem, da bodo ljudje že pred upokojitvijo imeli zbrane vse potrebne podatke. Obvestilo bomo poslali tudi tistim, ki že izpolnjujejo pogoje. To je novost, ki jo je prinesel ZPIZ-2 in je začela veljati z letošnjim letom, prve izračune pa bomo poslali že ta mesec. V letošnjem letu naj bi poslali okrog 27.000 informativnih obvestil.
Vzpostavili smo tudi informativno osebno evidenco, kjer lahko s pomočjo digitalnega certifikata vsak pogleda in preveri svoje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih v posameznih letih, o plačilu prispevkov in o obdobju zavarovanja. Pričakovali smo, da bo to možnost izkoristilo več ljudi in v primeru nepopolnih oziroma netočnih podatkov prispevalo k njihovi ureditvi. Zavod ves čas intenzivno dela pri pridobivanju manjkajočih podatkov in tudi v tem letu bo to pomembna naloga. Aktivnosti bodo tekle tudi za pripravo, da bo zavod začel dobivati podatke direktno od FURS-a, kar bo v naslednjih letih velika sprememba, saj delodajalcem ne bo več treba pošiljati obrazcev M4.
Zelo pomembno je, da bomo še naprej poslovali z izravnanimi prihodki in odhodki ter brez zadolževanja tekoče izplačevali pokojnine in druge prejemke. Hkrati bodo potekale aktivnosti za skrajševanje časa trajanja postopkov. Prizadevali si bomo, da bo zavod sodeloval pri preoblikovanju KAD-a v demografski rezervni sklad.
