Argentinski tango – ples za vse generacije

Dobro počutje | feb. '15

Pod izrazom argentinski tango jih mnogo pomisli na tri stvari: na strasten ples, vrtnico in rdečo barvo. Te predstave želim nadomestiti z besedami: spoštljiv ples (plesalci vložijo ogromno truda v to, da so plesalke srečne), hrana in pijača (ki sta poleg plesa središče dogajanja na večerih tanga) in pa mnogotere barve na oblačilih in plesnih čevljih plesalk.

Učenje argentinskega tanga vedno primerjam z učenjem tujega jezika. Treba se je naučiti besede in izgovarjavo, nato pa sami povezujemo besede v stavke in izražamo svojo resničnost. Tako tudi pri argentinskem tangu sami sestavljamo povsem svoj ples iz osnovnih korakov (naprej, nazaj, vstran in pivot). Zato pravimo, da je argentinski tango ples improvizacije.

Ples, ki nastaja sproti

V nasprotju s klasičnim evropskim tangom imata plesalca argentinskega tanga glavni stik z zgornjim delom telesa, v spodnjem delu pa je prostor za tangovo hojo, ki je glavni element tega plesa.

Improvizacija v argentinskem tangu na kratko pomeni to, da ne plesalec ne plesalka pred plesom ne vesta, kaj bosta plesala. Plesalec sestavlja ples sproti, pri čemer ga vodi glasba, plesalka pa se na njegovo vodenje odziva in dodaja svoj del v tangu. Tako ples tanga nastaja 'zdaj'. Na improvizacijo vplivajo trenutno razpoloženje obeh plesalcev, glasba, kemija med plesalcema, njun slog plesa, gneča na plesišču … Skratka, mnogo dejavnikov vpliva na to, kako se bosta na neko pesem v nekem trenutku izražali telesi obeh plesalcev. Zato je vsak ples pri tangu drugačen. Četudi bi plesali vedno z istim plesalcem, bi bil vsak ples še vedno drugačen.

Argentinski tango spada podobno kot salsa med plese, ki se plešejo v družbi, kar je tudi bistvo samega plesa. Na tečaj torej ne hodimo zato, da bi se naučili plesa, ki bi ga plesali doma, temveč da nam pomaga pri sestavljanju stavkov tanga, s katerimi potem na plesnih večerih, imenovanih milonga, plešemo svoj improviziran ples z različnimi plesalci. Šele takrat posameznik zares spozna, kaj je argentinski tango.

Spoštljivo sodelovanje obeh pri ustvarjanju plesa je tisto, kar prinaša veselje in navdušenost nad tangom, ki te lahko popolnoma omreži. Improvizirati in pri tem vplivati na drugega ter mu hkrati pustiti, da sam improvizira in vpliva nate, je čar tega plesa.

Med tistimi, ki obiščejo tečaj argentinskega tanga, je največ takih, ki nikoli niso plesali in so se končno odločili, da se začnejo učiti tango, večinoma tudi zato, ker se fino sliši. Nemalo pa je tudi takih, ki pridejo k nam iz drugih plesnih zvrsti, največ iz družabnih plesov, salse in flamenka.

Pomembna je ljubezen do plesa

Zagotovo lahko trdim, da pri argentinskem tangu talent ne šteje prav veliko. To dejstvo se potrjuje vsako sezono, ko prav ljudje z manj izostrenim posluhom ali slabšo dovzetnostjo zaradi svoje telesne zgradbe pogosto najbolj napredujejo in postanejo eni boljših plesalcev. Tango je tako prevzemajoč tudi zato, ker ga plešejo vse starostne skupine – od dijakov do starejših, učimo pa se ga lahko vse življenje.

Ali ste vedeli, da je v Buenos Airesu povprečna starost na tradicionalnih večernih milongah 50 let in več ter da sta bila leta 2007 svetovna prvaka v argentinskem tangu Osvaldo in Coca Cartery stara 65 let? Najstarejša tangera, ki je pred nekaj leti žal umrla, pa je bila Calesita Calederon, stara kar 100 let!

Kar zares šteje, je ljubezen do plesa, in kadar pride k nam kak plesalec druge plesne zvrsti, ni v tangu boljši zaradi svojih izkušenj v plesu (te ga lahko prej omejujejo), temveč prav zaradi ljubezni do plesa.

In še nekaj besed o glasbi tanga. Glasba argentinskega tanga se zelo tesno povezuje s plesom. Zakaj? Ker so jo ustvarjali izključno zaradi plesa. Glasba torej že v osnovi ni bila ustvarjena za preigravanje na koncertnih odrih, temveč izključno zato, da se nanjo pleše na plesnem parketu. In kako to, da se je plesalci ne naveličamo? Polega tega, da je idealna za ples, nam je glasba čedalje bližje, kar nam omogoča še boljšo improvizacijo z različni plesnimi partnerji.

Dana Popović


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media