Dobro je vedeti | feb. '15

ZDUS zahteva demografski rezervni sklad

Prebivalstvo v evropskih državah se stara in Slovenija žal ni izjema. Zaradi pričakovane daljše življenjske dobe je ustanovitev demografskega rezervnega sklada nujna, posebej za prihodnje generacije upokojencev.

Sklad bo namreč zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Zveza društev upokojencev Slovenije si že od uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da bo v dveh letih po njegovi uveljavitvi sprejet še zakon o delovanju in financiranju demografskega rezervnega sklada, prizadeva za njegovo ustanovitev. Čeprav bi moral zaživeti že z letošnjim januarjem, ga še vedno ni. Po zakonu o slovenskem državnem holdingu naj bi se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., preoblikovala v neodvisen demografski rezervni sklad šele do konca letošnjega leta, koalicijski partnerji pa so v pogodbi na naše zadovoljstvo rok prepolovili. V sklad naj bi bila poleg premoženja KAD prenesena tudi naložba v Zavarovalnici Triglav, katere lastnik je zdaj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in 10 odstotkov od prodaje državnega premoženja. Da bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema, bo treba zanj zagotoviti še dodatne vire. Kako naj bi pristopili k njegovi ustanovitvi, je vodstvo KAD predstavilo novembra lani. Predstavitev je temeljila na študiji Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti in primerjavah, ki jih je izdelala Kapitalska družba. Študije so predstavili tudi ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvu za finance.

ZDUS je ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že konec novembra poslal poziv k takojšnji pripravi zakona in ponudbo, da pri njegovi pripravi sodelujejo. Odgovora do danes niso prejeli. Na nujnost ustanovitve sklada so opozorili tudi predsednika vlade v začetku letošnjega januarja. V ZDUS zahtevajo, da politika spoštuje koalicijsko pogodbo in do 30. junija letos ustanovi neodvisen rezervni demografski sklad.

Razvoj pomoči na domu in drugih skupnostnih oblik

V Medgeneracijskem centru dnevnih aktivnosti v Desklah je bil sredi lanskega decembra posvet Razvoj pomoči na domu in drugih skupnostih oblik – deinstitucionalizacija in naloge lokalne skupnosti. Namen posveta v okviru projekta NET-Age, katerega cilj je izboljšanje koordinacije med javno-zasebnimi partnerji, sodelovanje, povezovanje ter spodbujanje inovativnih pristopov na področju socialnozdravstvene oskrbe starejših v jadranski regiji, je bila pomoč pri premoščanju ovir na področju skrbi za starejše. V projektu sodelujejo partnerji iz Hrvaške, Italije, Albanije, Črne gore in Srbije. Iz Slovenije sodelujeta občina Kanal ob Soči in Zveza društev upokojencev Slovenije.

Posveta, ki ga je vodil strokovni vodja projekta Aldo Ternovec, so se udeležili izvajalci pomoči na domu, predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za zdravje, javnih institucij, ki na Goriškem skrbijo za starejše, ter nevladni sektor, ZDUS in lokalna društva upokojencev. Skupaj s ponudniki socialnozdravstvenih storitev na Goriškem so pregledali stanje in naloge odgovornih pri zagotavljanju oskrbe starejših na domu. Dr. Mateja Kožuh Novak je povedala, da v okviru ZDUS že 10 let poteka program organiziranega prostovoljstva lokalne pomoči starejšim nad 69 let doma (Starejši za starejše). Izpostavila je potrebe starejših na severnem Primorskem, ponudnike pa opozorila na pomanjkljivosti pri zagotavljanju oskrbe starejših na tem območju.

Predstavniki pristojnega ministrstva so predstavili vizijo razvoja socialnozdravstvenih storitev in pomoči na domu. O pomenu razvoja drugih skupnostnih oblik pomoči oziroma o tako imenovani deinstitucionalizaciji je govorila Simona Zagorc z ministrstva za delo. Opozorila je, da Evropska komisija vse glasneje poziva države članice k pospešenemu vzpostavljanju podpornih storitev v lokalni skupnosti kot alternativo obstoječim institucionalnim oblikam, ki bodo bolj trajnostno naravnane in izhajale iz potreb ljudi. Naloga lokalnih skupnosti in države pa je, da upoštevajo tako uporabnika oziroma osebo, ki potrebuje pomoč, kot njegove skrbnike.

Aldo Ternovec je opozoril, da je zato nujno izdelati oceno trenutnega demografskega stanja v Sloveniji, ki bo dala vpogled v potrebe starejših. V projektu NET-Age je bila leta 2013 izdelana celovita ocena stanja z naslovom Starejši na območju občin UE Nova Gorica, v kateri so izpostavljene ključne težave pri zagotavljanju kakovostnega življenja starejših. Na podlagi ugotovitev so občine in pristojne organizacije prejele predloge za reševanje problemov. Koordinacija, mreženje in sodelovanje različnih sektorjev so že prinesli vidne rezultate. V občinah UE Nova Gorica so povečali število patronažnega osebja, zagotovljeni sta bili dve novi vozili za pomoč na domu, obenem pa so lani znižali ceno storitve pomoči na domu.

Na posvetu je bilo večkrat poudarjeno, da so edini, ki lahko zaznajo oziroma ugotavljajo potrebe starejših, društva upokojencev in njihovi prostovoljci. Tako obsežne in celostne ocene stanja ne bi mogli opraviti brez prostovoljcev programa Starejši za starejše.

Strokovnjaki ZDUS ocenjujejo, da je treba podpreti deinstitucionalizacijo, ki prispeva k uvajanju raznovrstnih socialnozdravstvenih storitev, k dvigu kakovosti in kolikosti vseh storitev za starejše za čim daljše in kakovostnejše življenje doma. Podpreti in povezovati je treba izvajalce vseh oblik pomoči na domu, posebej neformalne oskrbovalce, ki v ospredje postavljajo potrebe in želje starejših.

Brez dogovora o načelih sistema volitev ne bo šlo

Sredi januarja so v državnem zboru pripravili predstavitev ocene stanja in morebitnih sprememb ureditve volitev. Temeljno sporočilo, ki so ga predstavniki civilne družbe posredovali navzočim poslancem, je bila zahteva po posvetovalnem referendumu o enem ali največ dveh volilnih sistemih.

ZDUS so zastopali Anton Donko, Emil Milan Pintar in Miran Mihelčič, član ekspertne skupine ZDUS za spremembo volilnega sistema, ki je poslancem predstavil načela demokratičnost, ki so jih v ZDUS vgradili v predlog za uvedbo kombiniranega ali poosebljeno sorazmernega volilnega sistema (KVS). Ob splošno sprejetem načelu enakopravnejše zastopanosti kandidatov obeh spolov je drugo načelo zagotovitve pestrosti možnost oddati glas stranki in osebi, ki ji lahko zaupamo ali vsaj želimo zaupati. Nato gre za načelo doslednosti preslikave izbire volivk in volivcev v mandate v DZ. Sledi načelo dovolj velikega deleža volivk in volivcev. V ZDUS so dodali še tri načela (zagotovitev zadostne območne razpršenosti poslancev, približno enakopravne pogoje za kandidiranje ter izvolitev strankarskih in nestrankarskih kandidatov) in približno enakopravno težo glasu volivcev v vseh volilnih okrajih. Skoraj vsi razpravljavci so v razpravi podprli predlog ZDUS o uveljavitvi KVS; nekateri z določeno spremembo le-tega, res pa se je predstavitve udeležilo zelo malo poslancev, pa še ti niso predloge podrobneje proučili.

 

Ana Bilbija


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media