Boljše sodelovanje zdravstva in sociale

feb. '15

Cilj programa Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, ki naj bi se zaključil februarja prihodnje leto, so strokovna izhodišča za nacionalno strategijo zdravega staranja. O nujnosti tovrstne dolgoročne strategije, ki bi morala zagotavljati kriterije vzdržnosti sistemov socialne zaščite, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe ter delovne aktivnost starejših, pa se pogovarjamo že vsaj desetletje.

Tako pri nas kot v svetu se najhitreje veča starostna skupina najstarejšega prebivalstva. Prebivalci, ki so že dosegli starost 80 let, namreč predstavljajo več kot desetino vseh starejših prebivalcev sveta, do leta 2060 naj bi po pričakovanjih dosegla že petino (več kot 19 %) vseh starejših. Res pa je, da še nikoli v zgodovini človeštva ni živelo toliko zdravih starostnikov kot zdaj. Tudi Slovenija spada med države, kjer dosegajo dolgo pričakovano življenjsko dobo, žal pa temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. Izzivov dolgožive družbe so se številne države že lotile s konkretnimi projekti, medtem ko pri nas ukrepe šele načrtujemo.

Pri projektu Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (Active and Healthy Ageing in Slovenia – AHA) sodelujejo predstavniki različnih resorjev in civilne družbe, s čimer so v razpravo vključeni različni vidiki staranja. Ob nosilcu projekta Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so med glavnimi partnerji Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut Emonicum, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Inštitut RS za socialno varstvo in Zveza društev upokojencev Slovenije. Na drugem delovnem posvetu v začetku letošnjega januarja so se udeleženci, bilo jih je več kot 150, podrobneje posvetili trem ključnim področjem.

- Podaljšano zaposlovanje in odloženo upokojevanje: z ustreznimi politikami in ukrepi naj bi izboljšali zaposljivost starejših ter spodbudili odlaganje odločitev za upokojitev, kar pa je smiselno in uresničljivo le ob podaljšanju zdravih let življenja. Po številu zaposlenih v starosti od 55 do 65 let je namreč Slovenija čisto na repu med državami EU. Pri tem bosta potrebna dogovor vseh starostnih skupin ter konsenz z delodajalci. Več pozornosti bo treba nameniti tudi predupokojitvenim dejavnostim in izboljšanju delovnih pogojev. Zadovoljstvo z delovnim mestom je namreč eden izmed pomembnih kriterijev odlašanja z upokojitvijo (bolj kot je zaposleni zadovoljen, kasneje se upokoji).

- Aktivno in zdravo staranje za aktivno in zdravo starost: zagotovo bo za iskanje koristnih rešitev potrebno boljše sodelovanje zdravstva in sociale. Blaginjo ter kakovostna in zdrava leta življenja naj bi dosegli z zdravimi navadami in preventivo pred dejavniki tveganja ter spodbujanjem dejavnosti t. i. socialnega kapitala: prostovoljstvo, dobrodelnost, dobre družinske in prijateljske vezi. Z zdravimi navadami lahko nekoliko preprečimo pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, z ustrezno prilagoditvijo življenja pa omilimo njihov potek. S preventivnim delovanjem lahko omilimo tudi najpogostejše geriatrične sindrome, to so inkontinenca, demenca in padci, ki izredno poslabšujejo kakovost življenja v starosti in so povezani s potrebo po dolgotrajni oskrbi.

- Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba in nega: v Sloveniji nimamo vzpostavljenega nacionalnega sistema za dolgotrajno oskrbo, zato storitve niso vsem enako dostopne, so nepregledne, tudi standardi niso usklajeni. Potrebujemo učinkovit in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, ki bi poenostavil dostop do socialnih in zdravstvenih storitev ter pri izvajanju upošteval individualne potrebe posameznika (pomoč mora biti na voljo povsod, hitro in v obsegu, kot jo nekdo dejansko potrebuje). Veliko vlogo pri oskrbi starejših opravljajo neformalni oskrbovalci, največkrat so to družinski člani, ki bi morali dobiti večjo vlogo in več podpore. Poudariti bi morali tudi odgovornost posameznika za načrtovanje in preživljanje starosti (aktivno in zdravo življenje, finančno načrtovanje, zavarovanje ...).

OKVIR

Socialni partnerji so po dolgotrajnih pogajanjih 20. januarja le podpisali predlog Socialnega sporazuma za obdobje 2015–2016. Med temeljnimi zavezami in usmeritvami delodajalcev, sindikatov in Vlade Republike Slovenije za izvajanje dejavnosti z različnih področjih je tudi ureditev sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Ob soglasju socialnih partnerjev naj bi še letos vložili predlog tega zakona v zakonodajni postopek.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media