Ljudje in dogodki skozi čas

Zgodbe | mar. '15

V Sarajevu je 1. marca 1910 umrl slovenski prostovoljec v protiturških bojih Miroslav Hubmajer, znan kot poveljnik severnobosanskih upornikov v času velike vstaje v Bosni leta 1875.

Papež Martin V. je 1. marca 1420 pozval na križarsko vojno proti privržencem češkega cerkvenega reformatorja Jana Husa. Boji so trajali do leta 1436.

V Kuncevu blizu Moskve je 5. marca 1953 umrl Josip Visarionovič Džugašvili Stalin, vodja sovjetske komunistične partije, diktator, ki si je z lažnimi obtožbami in usmrtitvami utrdil oblast, nato pa ob obsežnih čistkah in z zgrešenimi gospodarskimi ukrepi povzročil smrt milijonov državljanov. Leta 1939 je s Hitlerjem sklenil pakt o nenapadanju, med 2. svetovno vojno pa je uspešno vodil vojno proti Hitlerjevi soldateski. Leta 1948 se je sprl s Titom, ki se mu je edini upal upreti, sicer pa je bil po vojni eden izmed povzročiteljev hladne vojne.

Na Dunaju je 7. marca 1891 umrl slovenski jezikoslovec Fran Miklošič. Bil je najvplivnejši slavist 19. stoletja, doktor filozofije in pravnih znanosti, knjižničar dvorne biblioteke, cenzor za slovanske in novogrške knjige, prvi vodja stolice za slovansko jezikoslovje pri dunajski univerzi, njen rektor in profesor, redni član akademije znanosti, sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije in ustvarjalen duh na številnih drugih področjih.

V Ljubljani je 9. marca 1718 umrl zdravnik, znanstveni pisec in humanist Marko Gerbec, fizik kranjskih deželnih stanov, razlagalec bolezni s kemičnimi spremembami v telesu in utemeljitelj slovenske znanstvene medicine.

V Ljubljani je 9. marca 1948 začel redno izhajati humoristični list Pavliha. Prve številke so izšle že 1944 v Kočevskem rogu, prvih sedem številk je izšlo že leta 1870, ko je izhajal s podnaslovom Zabavljivo šaljivi list. Lastnik, urednik in pisec prispevkov je bil Fran Levstik. Zaradi vsebinske tehtnosti in likovne dovršenosti je bil nedosegljiv vzor več kot šestdesetim humorističnim časopisom vse do druge svetovne vojne. V prvi številki je Levstik uvodoma zapisal: »Najbolj po časopisni poti se pride do živega zmoti.« Zaradi premajhne naklade je Pavliha leta 1991 prenehal izhajati.

V New Yorku so 10. marca 1907 uradniki odvlekli v zaporniško bolnišnico kuharico Marry Mallon, ki so jo imenovali Tifusarka Mary. Kot je zapisal vojaški zdravnik in epidemiolog major George Soper je bila »kuharica živa epruveta s kulturo tifusa«. Kjer koli je službovala, je s svojo boleznijo okužila mnogo ljudi. Vedno pa je tajila, da je bolna. Leta 1915 je na primer izbruhnil tifus v ženski bolnišnici v mestu Sloane. Zbolelo je 25 ljudi, od katerih sta dva umrla. Pod imenom Mary Brown so prepoznali tifusarko Mallon.

V New Yorku je 12. marca 1935 umrl srbski izumitelj Mihajlo Pupin. Njegov glavni izum je odpravljanje motenj v telefoniji. Leta 1918 je pri ameriškem predsedniku Wilsonu posredoval, da blejsko-jeseniško območje ni prišlo pod Italijo.

V koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen je 12. marca 1945 umrla Judinja Ana Frank, ki se je skupaj s starši po prihodu nacistov več let skrivala in pisala znameniti dnevnik, ki je ena najbolj branih knjig na svetu. Njen dnevnik je postal trajno pričevanje o grozotah holokavsta. Po vojni je izšel v nakladi 31 milijonov izvodov v 67 jezikih.

V Zagorju ob Savi, na Jesenicah in v Trstu so 19. marca 1911 prvič na Slovenskem z ženskimi manifestacijami zaznamovali mednarodni dan žensk.

Tone Štefanec