Krpanke kot umetniške slike
V izdelavo otroških odejic vloži še posebej veliko pozitivne energije.
Mariborčanka Nevenka Žlender oblikuje in šiva krpanke, ki so bolj znane pod tujim imenom 'patchwork'. Izdeluje tudi nekakšne šivane slike – stenske krpanke ali 'quilte' in jih edina v Sloveniji tudi razstavlja.
Šivanje ima 63-letna Nevenka že od malih nog v srcu. »Z nogami nisem niti prav dosegla pedala šivalnega stroja, pa sem že šivala. Za šivanje krpank me je navdušil televizijski dokumentarec pred 16 leti. Prave muke sem trpela na začetku. Takrat ni bilo nobenih tečajev, tudi internet še ni bil razširjen. Morala sem iti čez mejo v Avstrijo, na Češko, v Francijo, Švico in Nemčijo, da sem pridobivala znanje,« pripoveduje Nevenka Žlender, ki je članica Patchwork Gilde Austria in patchwork skupine v Wildonu (Avstrija). Med Avstrijkami ima izjemne prijateljice, ki jo vedno pridejo podpret na njene razstave.
Da je nastala ta stenska krpanka, je bilo potrebnih več kot 100 ur dela.
Stenske krpanke ali 'quilti' služijo kot unikatna dekoracija sten – enako kot oljne stenske slike – in so izdelane iz bombaža ali svile. Vsaka krpanka je tudi na drobno v posebnih vzorčkih prešivana – običajno s šivalnim strojem, večkrat pa tudi ročno. Izžarevajo posebej močno energijo. »Vanje vložiš svojo dušo, saj imaš kos blaga v rokah skoraj nešteto ur. Stenske krpanke večkrat prešijem, vzorci sproti nastajajo v moji glavi. Bolj so prešite, bolj so cenjene. Popravka ni, paranje ni mogoče. Najraje kombiniram z meni najljubšimi barvami rumeno, oranžno in rdečo. Predvsem pa v prvi vrsti šivam zase. Ko je zbolel mož, ki je pred tremi leti umrl, mi je izdelava krpank pomagala preživeti dan, dobila sem duhovno oporo. Zaradi tega sem vse zmogla,« pojasnjuje sogovornica, ki je po poklicu magistra ekonomije.
Krpanka v avstrijskem veleposlaništvu
Ob stenskih krpankah oblikuje in izdeluje še uporabne izdelke (otroške odejice, pregrinjala za postelje, nakupovalne vrečke, okrasne blazinice za otroke in odrasle, slinčke, različne prtičke in nadprte, nahrbtnike, torbice, ovitke za albume, etuije za papirnate robčke in očala, toaletne etuije ipd). Pri Obrtni zbornici Slovenije je dobila pozitivno mnenje, da vsi njeni izdelki ustrezajo kriterijem umetnostne obrti.
Nevenki pri ustvarjanju ni cilj prodaja. Najprej ustvarja zase, s posebnim užitkom pa pripravlja razstave. Do zdaj je imela že več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini in več kot 35 skupinskih razstav pretežno v tujini. In včasih se zvezde postavijo na svoje mesto. »Za razstavo na temo Avstrija, moja domovina sem sešila avstrijski grb, ki je tako očaral avstrijskega veleposlanika v Ljubljani, da ga je odkupil, in zdaj krasi v Ljubljani diplomatsko predstavništvo,« pove sogovornica, ki je tudi naročnica Vzajemnosti, odkar je pred leti prejela ogledni izvod. V reviji vedno najde marsikaj zanimivega in uporabnega.
Do zdaj je ustvarila že okoli 120 stenskih krpank, načrtuje pa še nove. Po letu ali dveh zatišja, ko ni razstavljala, bo v letošnjem letu pripravila kakšno razstavo. Vodila je tudi več tečajev in delavnic v Sloveniji in Avstriji. Svoje znanje prenaša tudi na dva vnuka, predvsem na Maksima, ki mu blago že skoraj samo leti pod šivalno iglo. Pred kratkim je dobila vabilo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, da bi študentom predstavila 'patchwork'. »Tega si niti v sanjah ne bi mogla predstavljati,« je ponosna Nevenka Žlender.
Nevenka Žlender z vnukom Maksimom in psičko Bibo, ki jo je posvojila iz zavetišča za male živali in jo povsod spremlja.
Najstarejši ohranjeni 'quilt' izhaja iz Egipta. Star je več kot 3000 let, izdelan iz usnja, ki je služil kot pokrivalo – kot zaščita mumije kraljice Ist – M – Kheb (XXI. dinastija) in je razstavljen v Egiptovskem muzeju v Kairu. V času križarskih vojn so vitezi pogosto imeli prešite (quiltane) jopice pod svojo opravo in tako so prenesli to ročno delo v Evropo. Evropski bojevniki, ki so videli zastave in šotore Turkov in Egipčanov, so z navdušenjem tudi lastne prapore in drugo okrasili s heraldičnimi motivi.
Ta tehnika je postala posebej priljubljena v srednjem veku na kraljevih dvorih, pri zemljiški gospodi in v samostanih. Plemenite gospodične so seveda uporabljale najfinejše tkanine, kot so svila, žamet, brokat in saten. Izdelovale so predvsem dekorativne izdelke za cerkve – oltarne prte, religiozne zastave, duhovniške talarje pa tudi oblačila in posteljna pregrinjala. Iz zapisov je znano, da so bili 'quilti' med najuporabnejšimi izdelki, ki so jih s seboj prinesli prvi priseljenci v Ameriko. Tam je ta ljudska umetnost živela naprej, medtem ko je pri nas iz leta v leto in z družbenimi spremembami vse bolj tonila v pozabo, ljudje so se raje odločali za strojno izdelane tkanine.
