Toplo stanovanje vse leto

Prosti čas | mar. '15

kamin

Pred začetkom ogrevalne sezone, ob njenem zaključku, morda celo sredi poletja, ko je vseeno pretoplo za zagon centralne kurjave, se moramo znajti drugače. Različna ogrevala so namenjena bodisi dogrevanju stanovanj zunaj kurilne sezone bodisi občasnemu ogrevanju vikendov, delavnic in drugih objektov, ki niso v stalni uporabi. Vsem je skupno, da prostor hitro ogrejejo in so energetsko precej učinkovita.

Ljudje, bolj občutljivi za mraz, se tudi v času kurilne sezone odločajo za dogrevanje prostorov, kjer se največ zadržujejo. Večina pa spravi v pogon dodatne peči in radiatorje takrat, ko cevi centralnega sistema ostanejo hladne.

Priporočena temperatura v prostorih, kjer se le malo gibamo, je okoli 22 stopinj, tam, kjer smo aktivnejši, 20 stopinj, v spalnicah med 16 in 18 stopinjami, v kopalnicah pa prijetnih 24 stopinj. Kadar pripravljamo hrano, se poviša temperatura v kuhinji, zato je tam lahko malo hladneje. Je pa treba v povezavi s temperaturo še opozoriti na vlažnost prostorov. Ravno v kuhinjah se namreč rad pojavlja kondenzat, ki zaradi premalo zračenja hitro povzroči plesen v kakšnem kotu, kar ne pomeni le neprijetnega vonja, temveč tudi potencialno grožnjo zdravju. Relativna vlažnost prostorov naj bi se gibala nekje med 40 in 50 odstotki. Suh zrak je lahko vzrok za utrujenost, razdražljivost in pomanjkanje energije, na vlažnost pod 30 odstotkov nemalokrat kažejo suho grlo, izsušene oči in srbečica. Previsoka vlažnost ustvarja idealne pogoje za razvoj plesni in bakterij ter s tem povezanih bolezni, prvi znak so pogosto zarošena okna, medtem ko se organizem odzove z oteženim dihanjem šele na res visok odstotek zračne vlage. Da bi se temu izognili – pa tudi da v stanovanje spustimo svež zrak – moramo redno prezračevati. Okna odpiramo na široko večkrat na dan in le za nekaj minut: dovolj, da se zrak zamenja in ohladi, ne smejo pa se ohladiti tla in stene. V skrajnem primeru (kadar je preveč smoga in v hudem mrazu) si pomagamo z vlažilci in razvlažilniki zraka.

Od kaminov do IR-panelov

litoželezna peč

Tradicionalne peči, ki včasih niso manjkale v nobeni hiši ali stanovanju, so danes predvsem nadstandarden dodatek. Še najmanj je štedilnikov na drva, vračajo se lončene peči, predvsem v vikendih in manjših prostorih pridejo do izraza litoželezne peči (včasih smo jim rekli »gašperčki«, danes jih oglašujejo kot »finske peči«). Lahko jih povežemo v centralni sistem in z njihovo pomočjo ogrevamo vse prostore, v tradicionalni izvedbi pa se ogreje le obod peči, ki potem seva toploto v okolico. Malo manj energetsko učinkoviti so kamini z odprtim kuriščem, so pa vseeno najprijetnejši in najpriljubljenejši način (d)ogrevanja, a privoščimo si jih lahko le tam, kjer imamo možnost priklopa na dimnični sistem. V tolažbo so nam lahko gorilniki na bioetanol, a ti bolj ogrejejo dušo kot premražene okončine. Na videz podobni so še električni kamini, pravzaprav električne peči, ki z zvočnimi efekti posnemajo prasketanje, videz ognja pa ustvarijo keramična polena, ventilator, plapolajoča tkanina in migetajoča rdečkasta razsvetljava. Učinkovite so tudi plinske peči, kjer drva nadomešča plin. Pri teh načinih ogrevanja lahko pride do nepopolnega izgorevanja (ne glede na kurjavo: drva, premog, kurilno olje, plin), zato je treba opozoriti na možnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom. To je plin brez vonja, barve in okusa, ki ga ne zaznamo z nobenim od čutil in vsako leto terja več žrtev zaradi neprevidnosti. Redno vzdrževanje kurišč zmanjša možnost njegovega pojava, še varnejše pa se bomo počutili, če si omislimo detektor ogljikovega monoksida.

električni oljni radiator

Grelna telesa, ki jih uporabljamo le občasno, so običajno manjša in premična. Lahko jih pospravimo v omaro, odpeljemo v shrambo ali kot, kjer nam niso v napoto. Ob uporabi jih premaknemo na sredino prostora, s čimer najhitreje ogrejemo zrak, hkrati pa po nepotrebnem ne ogrevamo zidov. Najhitrejši učinek v majhnih prostorih dosežemo s kaloriferji in infra grelniki. Prvi pihajo topel zrak, novejši modeli se vrtijo okoli vertikalne osi, da ogrejejo čim več prostora. Drugi, včasih so predstavljali nenadomestljiv inventar vsake kopalnice, ogrejejo le tiste dele telesa, ki so izpostavljeni sevanju. Danes so najpogostejši v zimskih vrtovih lokalov, kjer tolažijo kadilce. Precej bolj ogrejemo zrak s pomočjo električnih oljnih radiatorjev. Ti delujejo podobno kot klasični toplovodni radiatorji v centralnem sistemu, le da so namesto vode napolnjeni z oljem.

Poleg premičnih poznamo tudi grelce, ki so nameščeni na zidovih ali stojijo s pomočjo talnih nosilcev. Teh ne premikamo, jih pa vklapljamo le po potrebi. O konvektorskih grelnikih smo že govorili. Gre za varčne električne radiatorje, včasih zasledimo tudi poimenovanje »norveški radiatorji«, ki s pomočjo termostata vzdržujejo konstantno temperaturo v prostoru, zato so učinkoviti tudi kot zaščita pred zmrzaljo v gorskih vikendih, in ne izsušujejo zraka. Imajo do 30 let življenjske dobe in so enostavni za vgradnjo: lahko jih vpnemo v talne nosilce ali namestimo na steno, vse, kar potrebujemo, je električna vtičnica nekje v bližini.

IR peč

Vsi našteti sistemi delujejo po principu konvekcije, to pomeni, da toploto prenaša medij (voda, zrak ...). Drugi način je ogrevanje s pomočjo sevanja. IR-paneli s toplotnim valovanjem ne ogrevajo zraka, temveč ljudi, obodne površine in predmete, ki potem nakopičeno toploto sevajo nazaj v okolico. Občutek je podoben tistemu, ko nas grejejo sončni žarki, poleg tega pa infrardeče valovanje odlikuje še vrsta zdravilnih učinkov: izboljšuje prekrvavitev, pospešuje zdravljenje, presnovo in razstrupljanje, pomaga pri astmi, bronhitisu in prehladih, težavah s kožo, revmi, artritisu in bolečinah v križu ter zmanjšuje stres. Tudi zato je ta način še posebej primeren za starejše ljudi, lahko tudi kot osnovno ogrevanje za vso hišo ali stanovanje. Stroški niso visoki, življenjska doba se bliža 50 letom, nameščamo pa jih podobno kot konvektorske na stene (lahko so enobarvni, z vzorci ali cele slike) ali še bolje pod strop.

Podobno delujejo tudi stekleni sevalni paneli, tudi ti za priklop potrebujejo le vtičnico. Zaradi prosojnosti jih lahko uporabimo kot predelne elemente v kopalnicah, zimskih vrtovih ali drugod po stanovanju, predvsem tam, kjer je poleg toplote pomemben tudi videz. Ogrevanje s pomočjo radiacije je zelo primerno za alergike, saj ne prihaja do kroženja zraka in s tem dvigovanja prahu.

Napredne tehnologije omogočajo nove in nove možnosti ogrevanja. Sodobni radiatorji so danes dekorativni elementi, zato jih ne skrivamo več, temveč se ponašamo z njimi tudi takrat, ko ne potrebujemo njihove toplote.

Nina Belopavlovič, univ. dipl. inž. arh.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media