Slepo zaupanje lahko drago stane
Ste pred kratkim v zameno za bizarno nagrado izpolnili anketo in spraševalcu posredovali svoje osebne podatke – od številke vašega mobilnega in stacionarnega telefona pa vse do stalnega bivališča in morda celo davčno številko? Prostodušno odgovarjate na povabila neznanih pošiljateljev elektronske pošte, čeprav morda niso to, za kar se predstavljajo?
Morda se vam ne bo zgodilo nič hudega. Prav lahko pa ste se lahkoverno izpostavili nadlegovanju ali celo prevari, ki ju boste krepko obžalovali. Zlorabe osebnih podatkov niso nekaj novega, spreminjajo pa se načini. V nedavni preteklosti, pa tudi še zdaj, so bile to fizične kraje osebnih dokumentov ali pretkano izvabljanje posamičnih podatkov, danes potekajo tudi prek sodobnih tehnologij, zlasti računalnika.
»Agenti različnih podjetij se na ljudi obračajo po telefonu ali kako drugače s povabilom na srečanja zunaj svojih poslovnih prostorov – na prodajne izlete ali skupne predstavitve. Prepričujejo jih o sklenitvi tako imenovane pogodbe na daljavo ali pa jih vabijo k nakupu dragih izdelkov, recimo zdravstvenih pripomočkov. Pripravijo jih do tega, da plačajo aro, ki je, če se premislijo, ne morejo dobiti povrnjene,« pravi Mojca Štrucl iz pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Pri potencialno nevarnem zlorabljanju prek osebnih podatkov, ki niso bili dani v ta namen, so posebej ranljivi upokojenci. »Starejši so do prodajalcev precej zaupljivejši, še posebej kadar jim predstavijo izdelke ali storitve, ki naj bi pripomogli k izboljšanju zdravja ali zmanjšali finančno breme njihovih potomcev, če se njim samim kaj zgodi. Ponujanega ne preverjajo, ampak kar slepo zaupajo opisanim lastnostim,« opozarja Mojca Štrucl. Tako je pri zavarovanjih za kritje pogrebnih stroškov, dodatnem zdravstvenem zavarovanju ali zavarovanju za kritične bolezni.
Ponudniki gredo pri prodaji takih storitev ali izdelkov včasih strašljivo daleč. Eden izmed potrošnikov se je recimo odzval na povabilo na zdravstveno svetovanje zunaj poslovnih prostorov. Priklopili so ga na napravo, ki naj bi analizirala njegove življenjske funkcije. Dobil je izvid, da ga bo v kratkem zadela kap, da pa se temu lahko izogne, če pri priči kupi nekatere njihove izdelke. Kupil jih je, po posvetu doma pa prišel do spoznanja, da gre morda za goljufivo početje. Odšel je k svojemu osebnemu zdravniku, ki je po pregledu ugotovil, da z njim ni nič narobe.
ZPS se pogosto srečuje tudi s pritožbami zaradi vsiljivega ponujanja nagradnih iger po običajni pošti, izplačilo nagrade pa pogojujejo z nakupom izdelkov. Drago zna biti tudi klicanje na plačljive telefonske številke, bodisi da gre za vedeževanje ali sodelovanje v nagradnih televizijskih kvizih. »Pred klicem na take številke je dobro podrobno preveriti ceno klica in spremljati minutažo. Tako je mogoče oceniti, ali ne gre v primerjavi s koristjo za previsok strošek,« pravi Mojca Štrucl.
Prozorni državljani
Že dobro desetletje pa prihaja do zlorab predvsem s pomočjo sodobne tehnologije, zlasti računalnikov. Prevaranti v tem primeru delujejo iz oddaljenih krajev, včasih celo z drugih celin, in s svojimi žrtvami sploh ne stopijo v neposreden osebni stik. Tu so starejši, sicer najhitreje rastoča skupina uporabnikov spletnih strani, še posebej ranljivi.
»Mladi so se z računalniki tako rekoč rodili in znajo hitro prepoznati večino spletnih prevar, medtem ko starejši sodobnih tehnologij niso tako vajeni,« pravi Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka, ki skrbi tudi za varstvo osebnih podatkov. »Poleg tega v dobri veri preveč zaupajo osebam na drugi strani telefona, elektronske pošte ali spletne strani. Predvsem pa so manj pozorni. Zaradi svoje dobrote nasedejo predvsem pozivom k humanitarnim akcijam, ki pa to niso.«
Čeprav se vedenje o potencialnih nevarnostih nepremišljenega posredovanja osebnih podatkov širi, po mnenju informacijske pooblaščenke še vedno premalokrat pomislimo, da v globalni informacijski družbi svoje elektronske sledi puščamo praktično povsod – ko prestopamo državno mejo, obiščemo zdravnika, nakupujemo na spletu, da se beleži vsak naš pritisk na daljinski TV-upravljavec in da torej operater ve, kateri program gledamo.
Naše podatke skratka zajemajo z veliko žlico, potem pa jih digitalizirajo, obdelujejo in hranijo. »Osebni podatki imajo namreč veliko vrednost, predvsem za trgovce,« pravi Mojca Prelesnik. Tisti, ki se poskušajo do njih dokopati, imajo od njih skratka korist.
Senčna stran mamljivih obljub
Pridobljene osebne podatke – nemalokrat tudi nezakonito – poskušajo izkoristiti tudi za prevare.
Pri spletnem kriminalu ne gre le za posamične nepridiprave iz naše države. Prav narobe, v svetu obstaja pravcato internetno podzemlje z vnetimi izvajalci – od ZDA in Evrope do Azije in Kitajske. Lani končana študija ugotavlja, da v globalnem spletnem podzemlju delujejo tudi prave spletne tržnice, internetne strani, na katerih spletni kriminalci ponujajo vse živo, od ukradenih kreditnih kartic naprej.
»Marsikdo je že dobil elektronsko pošto, da je zadel milijon evrov na loteriji. Spletni goljufi uporabnike včasih zaprosijo za pomoč pri prenosu velikih količin denarja iz kakšne države. Včasih poskusijo uporabniku natvesti, naj investirajo majhen znesek za tehnične postopke, pa bodo bogato nagrajeni,« pove Mojca Prelesnik.
Goljufije, kot so spletne prevare z lažnimi elektronskimi sporočili z obljubami o loterijskih zadetkih, visokih dediščinah in podobno, ter na drugi strani zavajanja glede domnevnih koristi ob vključitvi v SMS-klube lahko za lahkoverne pomenijo resne finančne težave, še opozarja informacijska pooblaščenka.
Kako lahko ljudje sploh nasedejo že na prvi pogled sumljivim pastem?
»Vedno se najdejo taki, ki verjamejo, da si bodo na lahek način finančno opomogli, v resnici pa gre za šolski primer spletne goljufije, znane pod imenom 'nigerijska prevara',« opozarja Mojca Prelesnik.
Nekateri primeri lahkovernosti so prav šokantni. »Kolegi iz nacionalnega odzivnega centra SI-CERT, ki svetuje in rešuje incidente ob računalniški vdorih, okužbah in drugih zlorabah, so nam opisovali primer starejše gospe. Njen mož je bil tako prepričan v to, da bo podedoval bogastvo po nekom iz tujine z istim priimkom, da je za domnevno urejanje formalnosti v zvezi s prevzemom dediščine goljufom nakazal nekaj tisoč evrov. Čeprav je vsem okoli njega jasno, da gre za prevaro, je sam ostal prepričan, da bo dediščino nekoč dobil. Ženo je strah, da bo v pehanju za obljubljenim bogastvom zapravil vse njuno premoženje,“ navaja primer Mojca Prelesnik.
Sindrom zobne kreme
Če so naši osebni podatki zlorabljeni ali smo celo žrtev prevare, nam lahko pomagajo pristojni organi. SI-CERT je že eden takih.
Tu pa je tudi urad informacijske pooblaščenke, ki kot neodvisen državni organ dela od leta 2006 naprej in preganja tiste, ki delajo prekrške pri zbiranju in ravnanju z osebnimi podatki. V prvem letu obstoja jih je sprožil 41, potem pa je številka močno poskočila – na 280 v letu 2008. Pozneje se je začela postopno zniževati, predvsem zaradi lastne aktivnosti in večje ozaveščenosti.
Pravosodje je pristojno za preganjanje kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov. Policija je recimo v času od 2008 do 2014 obravnavala 1.877 kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov in dobrih 27.000 kaznivih dejanj goljufije, pri katerih so bili predhodno zlorabljeni osebni podatki. Starejši predstavljajo manjšino med žrtvami, vendar njihovo število narašča. Med žrtvami je bistveno več moških kot žensk.
Kot pravi Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, se število kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov povečuje, izrazito zlasti v letih 2012 in 2014. »To pripisujemo obravnavi obsežnejših primerov, ko so storilci pri prodaji surovin in sklepanju naročniških razmerij pri mobilnih operaterjih zlorabljali osebne podatke.«
S pomočjo zlorabe osebnih podatkov so, pravi Menegalija, sklepali tudi različna zavarovanja, dvigovali denar v bankah, pošiljali elektronska sporočila in različne pošte v imenu drugega, prodajali avto, koristili bolnišnične storitve itd.
Nekatere spletne pridaniče je že doletela kazen, postopki zoper druge še potekajo. Tako poteka proces zoper domačega računalniškega strokovnjaka, ki je naklepno okužil računalnike več podjetnikov in podjetij, jim potem kradel različna uporabniška imena in gesla, nazadnje pa prek spleta vdrl v informacijski sistem bank in z računov podjetnikov in pri njih zaposlenih pobral 1,8 milijona evrov.
Kako se ubraniti zlorabe osebnih podatkov? Starejšim urad informacijske pooblaščenke na splošno svetuje predvsem, naj ne kupujejo nenavadno poceni stvari v zameno za osebne podatke, na spletu pa naj se obnašajo še previdneje kot na ulici, kjer neznancem ne dajejo osebnih podatkov.
»Splet je neskončen globalni prostor, ki si zapomni vse, in to za vedno. Pravimo, da nikoli ne pozabi in ne oprosti,« pravi Mojca Prelesnik. Z objavo na spletu je tako kot z zobno kremo – ko jo enkrat iztisnemo iz tube, jo le stežka spravimo nazaj.
Kaj morate vedeti
*Ko vam neznanec v zameno za osebne podatke obljublja pravljično lepe stvari, se držite železnega pravila: če se nekaj sliši prelepo, da bi bilo res, potem je najbrž res tako in gre najverjetneje za prevaro.
*Od trgovcev ali drugih posestnikov vaših osebnih podatkov imate pravico zahtevati, da vas izbrišejo iz svoje zbirke naslovnikov in prenehajo nadlegovati z agresivnim trženjem bodisi po telefonu, spletu ali kako drugače.
*Če vas po e-pošti prepričujejo, da jim sporočite zaupne podatke – številke kreditnih kartic, bančnih računov, osebna gesla, davčno številko ipd., sporočilo ignorirajte.
*Na računalniku imejte protivirusne programe in program za filtriranje sumljive pošte.
*Uporabljajte varna spletna gesla. Z njimi ravnajte tako kot s svojo zobno ščetko: redno jih menjajte in predvsem uporabljajte jih samo vi.
* Zapisani identiteti pošiljatelja ne zaupajte slepo, saj je lahko lažna, ne glede na to, da je poslana od znanih pošiljateljev.
*Redno obiskujte uradne spletne strani, ki skrbijo za varovanje zasebnosti na internetu, kot so: cert.si, varninainternetu.si, safe.si.
