Povprečne pokojnine znova nekoliko navzdol

Dobro je vedeti | mar. '15

Vse od uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v letu 2013, s katerim so bila med drugim določena tudi nova pravila za usklajevanje pokojnin, so se te le enkrat uskladile. Pa še to samo simbolično za 0,1 odstotka od 1. 1. 2013. Uskladitev je temeljila na prehodnih določbah ZPIZ-2, medtem ko sistemskih sploh še ni bilo mogoče uporabiti. Njihovo uporabo je onemogočil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki določa, da se do 31. decembra 2015 pokojnine ne glede na določbe sistemskega zakona ne usklajujejo.

Posledice interventnih ukrepov zunaj sistema, ki so omejevale uskladitve pokojnin tudi po prejšnjih predpisih, se neposredno odražajo na ravni povprečnih pokojnin, izplačanih v preteklih petih letih. V letih 2010 in 2011 so se njihova povprečna izplačila še nekoliko povečala, v zadnjih treh letih pa se je mesečno povprečje pokojnin celo zniževalo. Lani se je v času od januarja do decembra – v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta – znižala povprečna mesečna raven vseh pokojnin, in sicer: starostnih za 0,4 odstotka, invalidskih za 0,6 odstotka, vdovskih in družinskih za 0,1 odstotka, vseh pokojnin pa za 0,2 odstotka.

Strukturne spremembe med uživalci

Ker uskladitve pokojnin lani ni bilo, so nastale spremembe na ravni pokojnin predvsem posledica strukturnih sprememb med uživalci. Število prejemnikov starostnih pokojnin se je v tem času zvišalo za 2 odstotka, invalidskih in vdovskih pa zmanjšalo, prvih za 1,3 odstotka, drugih za 6 odstotkov, število prejemnikov družinskih pokojnin pa se je zvišalo za 5,6 odstotka.

Povprečna mesečna neto plača, izplačana za čas od januarja do decembra lani, se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej po začasnih podatkih Statističnega urada RS z dne 16. 2. 2015 zvišala za 0,9 odstotka, povprečna bruto plača pa za 1,1 odstotka.

Počasnejša rast povprečnih mesečnih neto pokojnin od rasti povprečnih neto plač v letih 2010 in 2011, v zadnjih treh letih pa celo njihovo zniževanje, se odraža v vsako leto nižjih razmerjih med njimi. Ob dejstvu, da se je v zadnjih petih letih vsako leto znižala tudi realna vrednost povprečnih mesečnih neto pokojnin, kaže še dodatno postopno poslabševanje gmotnega položaja uživalcev pokojnin.

V zadnjih petih letih so se razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečnimi plačami gibala takole:

Ugodnejša razmerja v letih 2010 in 2011 so tudi posledica dejstva, da takratni povprečni mesečni zneski pokojnin vključujejo tudi povprečne zneske varstvenih dodatkov. Navedena pravica je bila z začetkom uporabe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v letu 2012) prenesena med pravice, urejene s tem zakonom. Zaradi njenega prenosa se je povprečna mesečna raven pokojnin, izplačanih v letu 2012, znižala za 2,3 odstotka v primerjavi z letom prej.

Postopno poslabševanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin je očitno. Popolnejše ocene bi bile še verodostojnejše, če bi razpolagali tudi s podatki o njihovih siceršnjih premoženjskih razmerah. Žal pa takšni podatki niso na voljo.

Že peto leto realno nižje pokojnine

Ker tudi v letošnjem letu, kot vse kaže, uskladitve pokojnine verjetno ne bo (odločitev o uskladitvi pokojnin na podlagi prehodnih določb ZPIZ-2, za katero bodo skoraj gotovo izpolnjeni pogoji, še ni), je realno pričakovati, da se bo gmotni položaj upokojencev v letošnjem letu še dodatno poslabšal.

Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti. Če je omejeno ali pa ga sploh ni, svoje funkcije ne opravlja. To se je v preteklih petih letih, zaznamovanih z globoko gospodarsko in finančno krizo, dogajalo. Posledice tega so vedno bolj zaznavne in občutne. Ker učinki interventnih ukrepov časovno niso omejeni le na posamezno leto, temveč se nasprotno nadgrajujejo, bodo vplivali na vedno bolj zaostren gmotni položaj prejemnikov pokojnin. Če se bodo znova začele dvigovati tudi cene življenjskih potrebščin, se bodo razmere še dodatno poslabšale.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se cene življenjskih potrebščin v letih 2010 in 2011 gibale na enaki ravni, v letu 2012 so se zvišale, v letu 2013 so dosegle rast iz let 2010 in 2011, lansko zvišanje pa je bilo znatno nižje. Če podatke o rasti cen življenjskih potrebščin v tem času primerjamo s podatki o rasti povprečnih neto plač in povprečnih neto pokojnin v istem času, lahko izračunamo spremembe v njihovi realni vrednosti.

Realna vrednost povprečne neto plače se je lani, potem ko se je prej dve leti zapored znižala, zvišala. Realna vrednost povprečnih neto pokojnin pa se je znižala že peto leto zapored. V letu 2010 se je tako znižala za 0,7 odstotka, v letu 2011 za 1,4 odstotka, v letu 2012 za 3,5 odstotka, v letu 2013 za 1,9 odstotka, lani pa za 0,4 odstotka.

Zniževanje realne vrednosti povprečnih neto pokojnin je še občutnejše, če upoštevamo tudi nominalno znižanje ravni povprečnih pokojnin v letu 2012 zaradi prenehanja izplačevanja varstvenega dodatka in prenosa te pravice med socialnovarstvene prejemke.

Statistične podatke o spremembah ravni povprečnih neto plač in povprečnih neto pokojnin v zadnjih petih letih smo zbrali v naslednji razpredelnici:

Statistični podatki so zgovorni in potrjujejo predhodno zapisane ugotovitve.

Če bi bila letos mogoča izvedba uskladitve pokojnin po določbah sistemskega zakona, bi se te – glede na do zdaj znane statistične podatke o porastu povprečne mesečne bruto plače (podatek je začasen) in porastu povprečnih cen življenjskih potrebščin v preteklem letu – od 1. 1. 2015 uskladile za 0,7 odstotka.

Podatki o sorazmernih delih pokojnin

Deleži prejemnikov pokojnin, izplačanih glede na njihovo višino v letu 2014, se v primerjavi z letom 2013 niso bistveno spreminjali. Delež prejemnikov pokojnin do 500 evrov se je nekoliko povečal. Lani je znašal 28,7 odstotka, leto prej pa 28,5 odstotka vseh prejemnikov starostnih pokojnin brez pokojnin v sorazmernem delu. Med vsemi prejemniki pokojnin pa se je njihov delež zmanjšal na 39,7 odstotka, medtem ko je predlani znašal 40 odstotkov. Delež prejemnikov starostnih pokojnin brez sorazmernih delov, ki so presegale 1400 evrov, pa je lani znašal 3,9 odstotka, leto prej pa 3,8 odstotka. Prejemnikov vseh pokojnin nad tem zneskom je bilo lani 2,8 odstotka, predlani pa 2,7 odstotka.

Povprečno število uživalcev starostnih in vseh pokojnin brez izplačil sorazmernih delov ter njihovi deleži, upoštevaje povprečno višino izplačil v preteklem letu, so na podlagi podatkov zavoda iz mesečnega statističnega pregleda za december 2014 prikazani v naslednji razpredelnici:

Zakaj so izločeni prejemniki sorazmernih delov pokojnin, je bilo že večkrat pojasnjeno. Ker pa mnogi razlik, ki nastajajo, če upoštevamo tudi te prejemnike pokojnin, ne razumejo, razloge za njihovo izločitev vseeno ponovno navajamo. Višina sorazmernih delov pokojnin se bistveno razlikuje od siceršnjih pokojnin. Vzrok za to so običajno zelo kratka obdobja, ki so jih njihovi prejemniki prebili v zavarovanju v Republiki Sloveniji. Pogosto so ta tako kratka, da na njihovi podlagi sploh ne bi mogli pridobiti pravice do pokojnine, če ne bi bila v mednarodnih pogodbah, na katerih temelji njihovo priznanje, določena možnost njihovega upoštevanja. Z upoštevanjem vseh obdobij zavarovanja, dopolnjenih v različnih državah pogodbenicah, lahko tak upravičenec izpolni predpisane pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. Seveda pa njena višina ustreza le sorazmernemu delu zneska, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi celotno obdobje zavarovanja dopolnil v Republiki Sloveniji. Zato so sorazmerni deli pokojnin večinoma zelo nizki. Ker so njihovi prejemniki že upravičeni, ali pa bodo po izpolnitvi pogojev, tudi do pokojnin, pridobljenih v zavarovanju v drugih državah, sorazmerni deli, ki jim jih izplačujejo v Sloveniji, ne morejo biti objektivno merilo za ocenjevanje njihovega gmotnega položaja. Če bi v strukturi prejemnikov upoštevali tudi take pokojnine, bi bili deleži najnižjih pokojnin bistveno drugačni, morebitne ocene njihovega gmotnega položaja pa neobjektivne.

Jože Kuhelj