Pogon na elektriko postaja sedanjost
Priklop na elektriko namesto obiska bencinskega servisa
V avtomobilizmu smo v mnogih pogledih na razpotju. Prihajajo novi načini mobilnosti, novi načini izbire vozila, a tokrat se bomo osredotočili na nove pogone. Na tem področju je namreč nova doba dejansko napočila, ne govorimo več samo o konceptnih avtomobilih.
Ko je leta 2008 napočila velika svetovna kriza, so avtomobilski izdelovalci čez noč iz naftalina potegnili sto let stare ideje in jih pospremili z besedami, kako nič več ne bo, kot je bilo. Kar naenkrat je postala elektrika spet tisti energent, ki bo popolnoma spremenil naš način premikanja, vsakdo, ki je upal podvomiti v rešilno vlogo električnega avtomobila, pa je bil takoj deležen grdih pogledov. Po sedmih letih je jasno, da nam velika globalna podjetja nobene nove ideje ne morejo prodati čez noč, veliki premiki se dogajajo počasi. Predvsem pa si pod krinko okoljevarstva ne pustimo vsiljevati nerazumno dragih izdelkov brez izrazitih prednosti.
A naj se vse skupaj odvija počasi, s tempom evolucije in ne revolucije, se svet avtomobilizma vendarle spreminja tako močno, da to kupci jasno občutimo.
In to, da spremembe uvajajo počasi, je roko na srce čisto v redu. Namreč, prvi električni avtomobili, ki so na trg zapeljali takoj po začetku zadnje krize, so bili, kakovostno gledano, mnogokrat precenjeni avtomobili – primer je lahko Peugeotov električni ion, ki bi moral namesto cene 35.000 evrov stati vsaj štirikrat manj, pa še potem bi se spraševali, ali je sploh dovolj kakovosten.
Električni avtomobili vredni našega denarja
Smo pripravljeni na dobo električnih avtomobilov?
Danes, po uvodnem polomu z električnimi avtomobili, začenjamo novo dobo elektrifikacije naših cest: tu so električni renaulti zoe, twizzy in kangoo, tu sta električna volkswagna e-up in e-golf, vozili smo že tudi električno kio soul EV, peugeot partner electric, električni ford focus … Skupni imenovalec vseh je, da so odlični, kakovostno narejeni in v ničemer ne zaostajajo za bencinsko in dizelsko gnanimi izdelki, iz katerih izhajajo. Pravzaprav smo si ob preizkusu novih električnih avtomobilov zaželeli, da bi bil promet na naših cestah »električen«, torej veliko tišji.
Res je, pravi čas za električna vozila še ni prišel, kajti cene teh vozil so še vedno visoke, še vedno so lahko zeleni samo tisti, katerih denarnica prenese zamenjavo sto tisoč evrov vredne luksuzne limuzine. Še najbližje pozitivnemu ekonomskemu izračunu bi lahko bila nekatera podjetja, takšna, ki imajo točno določene vsakodnevne vožnje, lahko bi jih uporabljali recimo poštarji ali pa gozdarji, ki razmišljajo, da bi bili s tihimi avtomobili prijaznejši do tekačev po ljubljanskem Rožniku in drugih priljubljenih rekreacijskih poteh. Električna vozila se bodo morala tako ali tako prej uveljaviti v javnem prometu, naj gre za avtobuse, tovornjake, taksije ali pa avtomobile in motocikle v sistemih javne souporabe.
Namreč, ko govorimo o uporabi električnega avtomobila za osebni prevoz, bi tovrstni avtomobili ekonomski izračun veliko hitreje obrnili sebi v prid, če ne bi z nizkim dosegom zahtevali spremembe naših navad. Je že res, da je večina voženj v praksi krajših od dosega električnih avtomobilov, a to pomeni le to, da bi električni avtomobili zmogli nadomestiti avto za naše dnevne potrebe, ne bi pa mogli ponuditi takšne svobode, kot nam jo ponujajo današnji avtomobili. Vsaj na kavo v Portorož, Maribor ali Novo Gorico bi nas morali električni avtomobili peljati, pa bi bilo vse skupaj sprejemljivejše. Ni dileme, avtomobil nam predstavlja svobodo, to je njegova osnovna naloga. A zdaj smo prišli do avtomobilov, ki svet avtomobilizma spreminjajo na veliko prijaznejši način kot električni. Do hibridov.
Hibridi: zelena tehnologija sedanjosti
Avtomobili z dvema motorjema postajajo realnost.
Eni pravijo, da so hibridi le vmesna stopnja do električnih avtomobilov, drugi trdijo, da bomo tudi čez dvajset let še vozili bencinsko gnane avtomobile, le da bodo ti le ena izmed možnosti: elektrika za mestne vožnje, nafta za daljše relacije. Naj imajo prav eni ali drugi, dejstvo je, da nam prav moderni hibridi, ki prihajajo, ponujajo najboljše od obeh svetov. In to že danes!
A tudi hibridov je več vrst: najprej so klasični hibridi, pri katerih je elektromotor le pomoč bencinskemu ali dizelskemu. Zagotavlja mu dodatno moč pri pospeševanju, lahko poganja drugi par koles, ob zaviranju shranjuje kinetično energijo, ki bi sicer šla v nič, tiho vožnjo samo na elektriko pa ponuja zgolj pri nizkih hitrostih in pri lahkotnem pritiskanju na stopalko za plin. Takšne hibride je recimo že dodobra izpopolnila japonska Toyota, ponuja jih že v praktično vseh svojih modelih – od majhnega mestnega yarisa do družinskega 7-sedežnega karavana, ponuja jih tudi koncern PSA v izbranih peugeotih in citroenih.
Nato so tu električni avtomobili, ki ves čas vozijo na elektriko, a imajo vgrajen tudi majhen bencinski motor, ki z delovanjem pri enakomernih vrtljajih generira električno energijo za vožnjo, in tako podaljšujejo domet električnega avtomobila. Takšna sta recimo Oplova ampera in BMW i3.
Zadnji hit so priključni hibridi, ki ponujajo vsakodnevne vožnje na elektriko, shranjeno v baterijah, ki jih napolnimo enako kot vse električne avtomobile. V večini primerov zmorejo ti avtomobili prevoziti okoli 60 kilometrov, ko pa zmanjka elektrike v baterijah, nalogo sprejme bencinski ali dizelski motor. Ti priključni hibridi poleg tega ponujajo kombinacijo obeh motorjev, torej tudi odlične vozne lastnosti. Seveda ni naključje, da se recimo Volkswagnova priključna hibrida imenujeta GTE, skoraj tako kot vroči GTI, kombinacija bencinskega in elektromotorja namreč postreže s 150 kilovati. Priključni hibridi bodo utišali tudi nasprotnike velikih orjaških terenskih vozil. Prihajata volvo XC90 T8 in audi Q7 e-tron, ki bosta vse vsakodnevne kratke relacije opravila na elektriko, na elektriko bosta lahko vozila tudi po terenu, ko pa bo potreba po višji moči (pri volvu jo bo na voljo za kar tristo kilovatov), bo potegnil še bencinski motor. Takšne hibridne rešitve pa dejansko lahko pomenijo začetek nove dobe. Kupci smo jasno pokazali, da ne želimo in seveda tudi ne zmoremo plačevati veliko več denarja in dobiti manj samo zaradi okoljske zavesti. Smo pa pripravljeni plačati malce več denarja, a zato pričakujemo veliko več. Več v primeru priključnih hibridov pomenijo boljše zmogljivosti, tiha vožnja na elektriko, nizke emisije, in vse to brez odrekanja: avtomobil ostaja »prijatelj«, ki je vedno tam, ko ga potrebuješ.
